Jedro

Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je po mnenju sodišča pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo revizije oziroma izrednih pravnih sredstev v izvršilni zadevi VL 78049 oziroma zoper odločbo z dne 8. 3. 2016 utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Pri odobritvi želene BPP morajo biti izpolnjeni tako finančno - materialni (subjektivni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kakor tudi vsebinski (objektivni ) pogoji iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp), ki jo je vložil dne 23. 4. 2016 pri Okrožnem sodišču v Kopru, zaradi vložitve revizije oziroma izrednih pravnih sredstev. Kot zadevo je navedel izvršilno zadevo VL 78049 oziroma odločbo z dne 8. 3. 2016. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da ji je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 250/2016 z dne 9. 5. 2016, zadeva odstopljena v njeno krajevno pristojno obravnavanje. Tožena stranka je po uradni dolžnosti pregledala spis opr. št. Bpp 316/2015 (zlasti odločbo z dne 2. 12. 2015, sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 34/2016 z dne 4. 3. 2016 in listine izvršilnega spisa Okrajnega sodišča v Idriji VL 78049/2014). Dodatno je pridobila še historično potrdilo iz Centralnega registra prebivalstva ter opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Idriji glede stanja predmetne izvršilne zadeve.

3. Iz spisa Okrajnega sodišča v Idriji VL 78049/2014 izhaja, da je COVL pri Okrajnemu sodišču v Ljubljani, na predlog upnika, družbe A. d.o.o., na podlagi verodostojne listine dne 24. 9. 2014 izdal sklep o izvršbi zoper dolžnika B.B. in C.C. (gre za polnoletnega sina in polnoletno hčerko prosilca) zaradi izterjave 2.672,98 EUR. S tem sklepom je sodišče dovolilo predlagano izvršbo z rubežem plače ter rubežem denarnih sredstev pri OPP (tretji odstavek izreka), upniku odmerilo stroške postopka (četrti odstavek izreka), navedlo, da bo izvršilni postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vodilo Okrajno sodišče v Idriji (peti odstavek izreka), predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na nepremičnino, pa zavrglo (prvi odstavek izreka). Tožnik je 6. 10. 2014 vložil zahtevo za zavrnitev postopka ter razveljavitev sklepa o izvršbi. Ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila dolžnikov, je to njegovo vlogo zavrglo. V nadaljevanju tožena stranka povzema potek izvršilnega postopka, ki se je zaradi poplačila celotnega dolga ter, v posledici tega, umika predloga za izvršbo, zaključil s sklepom o ustavitvi izvršbe z dne 22. 9. 2015, ki je postal pravnomočen 20. 10. 2015. 4. Tožena stranka v nadaljevanju ugotavlja, da je bil v izvršilnem postopku pomotoma podan predlog zemljiškoknjižnemu sodišču, naj po uradni dolžnosti na nepremičnini tožnika vpiše zaznambo izvršbe in vknjiži hipoteko. Zaradi tega zmotnega vpisa in zaradi ustavitve izvršbe je izvršilno sodišče dne 8. 3. 2016 izdalo sklep, ki ga tožnik navaja v prošnji za bpp, da se v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini izbriše zaznamba izvršbe in nanjo vezana hipoteka. O tem je dne 6. 4. 2016 izvršilno sodišče obvestilo zemljiškoknjižno sodišče, ki bo po uradni dolžnosti, skladno z določili Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) vpisalo izbris zaznambe izvršbe in izbris vpisa hipoteke. O izbrisu doslej ni bilo odločeno zaradi predhodne plombe, oziroma nepravnomočnosti sklepa o izbrisu zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke v starejši zadevi Dn št. 232765/2013. Oba vpisa, to je vpis izbrisa zaznambe izvršbe in izbris vpisa hipoteke, ki bremenita nepremičnino, nista bila izvedena izključno zaradi komulacije očitno nerazumnih, oziroma neutemeljenih pravnih sredstev tožnika zoper vsak zemljiškoknjižni sklep v tej zadevi.

5. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni bil dolžnik oziroma stranka postopka v izvršilni zadevi, za katero zaproša za dodelitev bpp in zato njegovo vlaganje pravnih sredstev ni dopustno, ker za to dejanje ne izkazuje pravnega interesa. Prošnja tožnika za dodelitev bpp v navedeni izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Idriji je torej očitno nerazumna, saj tožnik ne izkazuje nikakršnih izgledov za uspeh, njegov zahtevek pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Tožniku je dodatno pojasnila, tako kot je storila že v obrazložitvi odločbe Bpp 76/2016 z dne 9. 3. 2016, da so po 120. členu ZZK-1 revizija, obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje v zemljiškoknjižnih postopkih izrecno izključeni ter da tožnik v zemljiškoknjižni zadevi Dn št. 71444/16, ki se vodi na podlagi sklepa VL 78049/2014 z dne 8. 3. 2016, ne izkazuje pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev, glede na to, da se postopek vodi tožniku v korist z namenom izbrisa obremenitev njegove nepremičnine. Poleg tega je v sedanji fazi ta zemljiškoknjižna zadeva evidentirana zgolj kot plomba, o kateri sodišče ne izdaja posebnega sklepa (138. člen ZZK-1).

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in jo izpodbija zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve človekovih pravic zaradi nezakonitega oziroma nesorazmernega obravnavanja, izsiljevanja, skrajne malomarnosti in namernega omalovaževanja zadeve pred pritožbo na Evropsko unijo, zaradi nadaljnjih poskusov prisiljevanj in izsiljevanj. V tožbi povzema potek pravdnega postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Idriji po tožbi A., in ki naj bi se zaključil s sklepom z dne 6. 5. 2013, s katerim je bilo ugodeno njegovi pritožbi. S tem je bila priznana kršitev njegovega človeškega dostojanstva in osebnostnih pravic. Zadeva je bila dosedaj neustrezno obravnavana in nepravilno pravno opredeljena. Zato potrebuje odvetniško bpp, še posebej zaradi invalidskega stanja. Zaradi ustreznega zastopanja so podani razlogi za revizijo in za obnovo postopka. Po tem, ko tožnik navaja kršitve, ki naj bi bile storjene v drugih postopkih v zvezi z odobritvijo bpp in ki se nanašajo na kršitev njegovih človekovih pravic, zaključuje, da predhodna vprašanja, ki jih sodišče v letih 2012 in 2013 ni hotelo reševati, ostajajo nerešena, tako da so utemeljene njegove zahteve za obnovo, revizijo ter vrnitev v prejšnje stanje ali drugi postopki. Nadalje navaja, da so mu bile kršene pravice iz točke 3.c 6 člena in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, 14., 21., 22., 30. in 35. člena Ustave RS ter 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Predlaga tudi, da se ugotovi pristojnost Delovnega in socialnega sodišča. 7. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, po oceni sodišča, natančno in kronološko povzela dejansko stanje v zadevi ter navedla utemeljene razloge za svojo odločitev, ki se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

10. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je, po mnenju sodišča, pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev bpp v zvezi z vložitvijo revizije, oziroma izrednih pravnih sredstev v izvršilni zadevi VL 78049, oziroma zoper odločbo z dne 8. 3. 2016 utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Pri odobritvi želene bpp morajo biti izpolnjeni tako finančno - materialni (subjektivni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kakor tudi vsebinski (objektivni ) pogoji iz 24. člena ZBPP.

11. Ena od okoliščin, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovana zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Skladno z opisanimi zakonskimi določbami sodišče povzema, da je do bpp upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev bpp vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je ob tem, po mnenju sodišča, utemeljeno izpostavila, da v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se bpp odobrila v tistih zadevah, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Sodišče zato ugotavlja, da je tožena stranka utemeljeno in argumentirano zavrnila tožnikovo zahtevo za dodelitev bpp. Glede na navedeno so neutemeljeni tudi pavšalni ugovori tožnika, ki se nanašajo na kršitev pravic iz 6. in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter 14., 21., 22., 30. in 35. člena Ustave RS.

12. Tožnik je v tožbi tudi zahteval, da sodišče ugotovi, da je za obravnavo njegove tožbe pristojno Delovno in socialno sodišče, vendar pa taka zahteva ni utemeljena. Po določbi 31.a člena ZBPP je namreč za odločanje o prošnji za dodelitev bpp v takem primeru pristojno okrožno sodišče, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče, saj gre za zadevo, za katero so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, o tožbi zoper odločitev tega organa pa odloča prav to sodišče. To pomeni, da tožnikov predlog, da bi se ugotovila pristojnost Delovnega in socialnega sodišča, ni utemeljen. Takšno ureditev je sicer že presojalo tudi Ustavno sodišče, ki je z odločbo št. U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012, ocenilo, da ni v neskladju z Ustavo.

13. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.