Jedro

Sprememba varnostnega ukrepa po 70b. členu KZ-1 v ukrep 70a. člena KZ-1 mora temeljiti na popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju. Če so si stališča zdravnikov o spremembi ukrepa nasprotujoča, mora sodišče prve stopnje nejasnosti ugotoviti pred izdajo odločbe po tretjem odstavku 70b. člena KZ-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v senatu iz šestega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) A. A. spremenilo izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70a. členu KZ-1. 2. Zoper sklep je obdolženka vložila "dopis", ki pa ga je prvo sodišče, prav tako pa tudi drugostopenjsko sodišče, utemeljeno štelo kot pritožbo zoper uvodoma navedeni sklep. Obdolženka sicer v pritožbi ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa vendarle izraža nestrinjanje s prvim sodiščem glede vprašanja pravilne ugotovitve dejanskega stanja. Iz pritožbene obrazložitve izhaja, da nasprotuje spremembi varnostnega ukrepa. K pritožbi je pritožnica priložila obsežno listinsko dokumentacijo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po podatkih kazenskega spisa ugotavlja, da se sodišče prve stopnje z dejanskim stanjem zaradi spremembe izvrševanja varnostnega ukrepa v zavodski ukrep, ni kaj dosti ugotavljalo. Pribavilo je samo poročilo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Center za izven bolnišnično psihiatrijo zdravnice B. B., dr. med. specialistke psihiatrije, kar je tudi upoštevalo kot dokazni vir na seji senata, na katerem je sprejelo izpodbijano odločitev. Vendar pa je zdravnica B. B. med drugim povzela tudi izvid zdravnice C. C., specializantke psihiatrije, pri kateri je bila obdolžena na pregledu 11. 1. 2018. V tem zapisu je ugotovitev zdravnice C. C., da razlogov za hospitalizacijo proti volji obdolženke v smislu auto ali hetero agresivnih tendenc "danes ne najdem". Prav tako je zdravnica C. C. zapisala, da obdolženka odklanja vso terapijo. Enaka je tudi ugotovitev zdravnice B. B., ki je zapisala glede pregleda 26. 3. 2018, da obdolženka odklanja zdravljenje – ambulantno kontrolo, pa tudi, da se obdolženka kljub določeni kontroli v ambulanti. Sledi pa še zapis zdravnice B. B. 15. 5. 2018 ni zglasila. Sledi pa še zapis zdravnice B. B., da predlaga spremembo varnostnega ukrepa v hospitalno zdravljenje ker "še obstaja nevarnost, da bo ponavljala hujša kazniva dejanja".

5. Prvo sodišče je v 10. točki obrazložitve zaključilo, da obstaja nevarnost, da bi obdolženka ponavljala kazniva dejanja. Na podlagi česa je sprejelo takšno odločitev, pritožbeno sodišče ni moglo ugotoviti. Pri izrekanju varnostnega ukrepa (drugi odstavek 70. člena KZ-1) mora sodišče upoštevati po načelu sorazmernosti težo storjenega kaznivega dejanja, kar pomeni, da šele na podlagi takšnega tehtanja lahko presodi ali je potrebno, če obdolženec kateremu je izrečen varnostni ukrep ambulantnega zdravljenja takšno obravnavo odklanja, da se milejši ukrep spremeni v strožjega. Nenazadnje pa je iz zapisa zdravnice B. B. (list. št. 312) samo zapisana gola trditev, da bo "obstajala nevarnost, da bo lahko obdolženka ponavljala hujša kazniva dejanja". S tem vprašanjem se senat prvega sodišča sploh ni ukvarjal, zdravnice B. B. niti ni zaslišal. Iz zapisnika o seji senata (list. št. 358 in naslednje) je razvidno, da je bila zdravnica B. B. nedosegljiva, ker je na bolniškem staležu. Prvo sodišče bi moralo najmanj zaslišati zdravnico B. B. glede na različna mnenja obeh zdravnic, B. B. in C. C. pa tudi zato, ker je med prvim in drugim pregledom poteklo zanemarljivo malo časa.

6. Nasilno dejstvo, zaradi česar je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep pa so pravzaprav priloge, ki jih je obdolženka k pritožbi priložila. Med drugim tudi psihiatrično izvedensko mnenje z dne 8. 1. 2018, ki ga je izdelal prim. Č. Č. prav tako specialist psihiatrične stroke in sodni izvedenec za psihiatrijo. V tem mnenju, ki je bilo predmet nepravdnega postopka za odvzem opravilne sposobnosti A. A. je zapis, da obdolženka ne kaže znakov duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, ki bi vplivalo na njeno psihofizično stanje. Zdravnik Č. Č. je še zapisal, da obdolženka obiskuje ambulanto zdravnice B. B. in da prejema tudi ustrezno medikamentozo ter da je urejena, pogovorljiva, umirjena, primerno kritična in da ne izraža psihotične simptomatike. Spoznavne sposobnosti so zelo dobro ohranjene, sama skrbi zase ter ne potrebuje tuje pomoči. 7. Predstavljeno dejansko stanje, ki ga je pravzaprav nehote vendar pa argumentirano predstavila pritožnica v tem pritožbenem postopku pa vzbuja močan dvom v pravilnost ugotovitve prvega sodišča, da se prostostni varnostni ukrep obveznega zdravljenja spremeni v hospitalnega, kar je seveda hud poseg v pravice obdolženke do osebne svobode.

8. Skratka, ker se je sodišče prve stopnje zelo hitro zadovoljilo z zapisom aktualne lečeče zdravnice B. B. in očitno tudi nekritično (vendar pa neobvezno) sledilo predlogu zagovornice obdolženke, je pritožbeno sodišče odločilo tako kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Dejansko stanje je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nepopolno, s tem pa seveda tudi zmotno ugotovljeno, kajti samo odklanjanje terapije ni sam po sebi razlog, da bi se ambulantno zdravljenje spremenilo v zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, pri čemer se sodišče prve stopnje glede načela sorazmernosti iz drugega odstavka 70. člena KZ-1 razen splošne navedbe, da "upošteva težo storjenega kaznivega dejanja" na artikuliran način za takšno odločitev sploh ni opredelilo.

9. V ponovljenem odločanju bo moralo prvo sodišče večjo pozornost nameniti vprašanju ali je dejansko potrebno prostostni varnostni ukrep spremeniti v hospitalnega, tudi upoštevaje povsem različno stališče izvedenca, ki je podal izvid in mnenje za potrebe nepravdnega postopka1 in kar je obdolženka v svoji pritožbi opozorila. Po tako nakazanem postopku bo moralo prvo sodišče ponovno sprejeti odločitev, skladno s tretjim odstavkom 70b. člena KZ-1).

1 Aktualna mnenja zdravnikov specialistov so bila podana v prvi polovici leta 2018.