1. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Iva Martinovića iz Brežic in dr. Vase Predojevića iz Ljubljane, ki ju zastopa mag. Matevž Krivic iz Spodnjih Pirnič, na seji dne 1. decembra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 15. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika, upravičenca iz četrtega odstavka 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ), dajeta pobudo za ponovno presojo ustavnosti prvega odstavka 15. člena ZPIZVZ. Po tem členu se pokojnina in drugi prejemki po tem zakonu izplačujejo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka in za največ šest mesecev nazaj, vendar najdlje od uveljavitve tega zakona dalje. Pobudnika ponavljata nekatere navedbe iz svoje pobude, vložene leta 2000, med drugim, da ne gre le za kršitev ustavne pravice do socialne varnosti po 50. členu Ustave, temveč tudi za kršitev pravice do enakosti pred zakonom in za kršitev ustavne pravice do lastnine po 33. členu Ustave oziroma do mirnega uživanja svojega premoženja po 1. členu Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP št. 7/94 – EKČP). Opozarjata tudi, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-155/00 z dne 22. 4. 2004 (Uradni list RS, št. 51/04 in 62/04 – popr. in OdlUS XIII, 30) ugotovilo, da je zakonodajalec ureditev tega vprašanja spregledal. Teža kršitve ustavnih pravic, ko se določenemu številu ljudi prizna, da so pogoje za pokojnino izpolnili že na primer leta 1991 ali 1992, vendar bodo pokojnino kljub temu lahko prejemali šele od sredine leta 1998 dalje, naj bi zahtevala takojšnjo razveljavitev takšne ureditve. Čeprav naj bi bilo mogoče razumeti tudi razloge za zadržanost Ustavnega sodišča, ko je zakonodajalcu dalo možnost, da v devetih mesecih svojo napako sam popravi, naj takšnih razlogov sedaj ne bi bilo več, saj naj Vlada ali pristojno ministrstvo ne bi storila ničesar v tej smeri. Pobudnika zato pričakujeta, da bo Ustavno sodišče o spornem vprašanju "neposredno in dokončno" odločilo samo, ker naj ponovno vračanje ureditve vprašanja zakonodajalcu ne bi moglo biti uspešno.

2.Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pojasnjuje, da se bo v okviru svojega delovnega področja zavzelo za rešitev vprašanja. Pobuda je bila poslana tudi Državnemu zboru, ki nanjo ni odgovoril.

B.

3.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-155/00 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, da prvi odstavek 15. člena ZPIZVZ upravičencem iz četrtega odstavka 2. člena, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDRS), ne ureja pravice do pridobitve pokojnine tudi za čas od izpolnitve pogojev po 18. 10. 1991. Ustavno sodišče je posebej opozorilo, da so bile po 13. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – UZITUL) navedene osebe do pridobitve državljanstva po 40. členu ZDRS izenačene v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Zakon v neskladju z Ustavo, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja, je v skladu z 48. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Nestrinjanje pobudnikov s tem, da je izdalo ugotovitveno odločbo in ne razveljavitvene odločbe, za utemeljitev pobude ne zadošča.

4.Glede na to, da se pobudnika zavzemata za razveljavitev izpodbijane zakonske določbe s takojšnjim učinkom, Ustavno sodišče ponovno poudarja, da je Zakon v neskladju z Ustavo zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja. Z morebitno razveljavitvijo prvega odstavka 15. člena ZPIZVZ bi se protiustavna pravna praznina samo še poglobila. Na to dejstvo ne more vplivati niti okoliščina, da zakonodajalec kljub določenemu devetmesečnemu roku ugotovljene protiustavnosti vse do danes ni odpravil, kar pomeni kršitev temeljnih ustavnih načel (2. člena in drugega odstavka 3. člena Ustave).

5.Razlogi, zaradi katerih je Ustavno sodišče v zadevi št. U-I-155/00 izdalo ugotovitveno odločbo, se v času odločanja o tej pobudi niso spremenili. Dejstvo, da zakonodajalec ugotovljene protiustavnosti še ni odpravil, pa samo po sebi ne more vplivati na odločitev Ustavnega sodišča. Ker še vedno obstajajo vsi razlogi, zaradi katerih izpodbijane zakonske določbe ni mogoče razveljaviti, je bilo treba pobudo za oceno ustavnosti kot neutemeljeno zavrniti.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj