Jedro

Prenehanje pooblastila pred sodiščem učinkuje šele od takrat, ko je sodišče o prenehanju obveščeno. Ker je pooblaščenka (odvetnica) sklep o izvršbi prejela 10.5.2000, sodišče pa je 11.5.2000 obvestila o prenehanju odvetniške službe, je ugovor, ki ga je 5.6.2000 volžil nov pooblaščenec stranke, prepozen. Prenehanje odvetniške službe ne pomeni prenehanja pooblastila, ampak le zoženje pooblastil od tistih, določenih v 95. čl., na tista, določena v 86. in sledečih čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom v 1. točki sklenilo, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. In 97/00409, z dne 5.12.1997 zavrne, v drugi točki je ugodilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 97/00409, z dne 5.12.1997 in sicer do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 452/97, v 3. točki sklepa pa je sklenilo, da se ugovor dolžnika zoper sklep o začasni odredbi z dne 5.12.1997, opr. št. In 97/00409 zavrne. Proti sklepu se je pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu. Sklep izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pogodba o nadomestni izpolnitvi terjatve, ki sta jo sklenili pravdni stranki in ki predstavlja temelj vloženega izvršilnega predloga, nična. Dolžnik je že vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer se vodi postopek pod opr. št. VIII Pg 452/97. V tem postopku je sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je uvrstilo izvrševanje notarskega zapisa. Pogodba naj bi bila nična zato, ker nasprotuje prisilnim predpisom, ter morali. Zaradi ničnosti naj terjatev ne bi prešla na upnika, ker je ugovorni razlog po 12. točki 50. člena ZIP, poleg tega pa naj upnik ne bi pridobil lastninske pravice na nepremičninah, katerih izpraznitev zahteva, saj ni prišlo do vknjižbe lastninske pravice na njegovo ime. Začasna odredba naj bi bila nedorečena in neizvršljiva, saj posega na nedoločene dele zemljišča in stavbe in jih v naravi ni mogoče določiti. Sodišče bi, po mnenju dolžnika moralo pozvati upnika naj terjatev opredeli s konkretnimi nepremičninami, zaradi opisanih razhajanj pa pred izdajo sklepa razpisati narok. Pritožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ustavi izvršilni postopek, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Upnik je po svoji pooblaščenki odgovoril na pritožbo in navajal, da je sodišče postopalo pravilno, saj so bili podani vsi zakonski elementi za izdajo sklepa. Nepremičnina, ki je predmet izvršilnega postopka ni bila izvedena v zemljiški knjigi, bila pa je dovolj natančno opredeljena na podlagi mnenja izvedenca, ki je bilo tudi podlaga za razdelitev nepremičnine v pogodbi. Situacija se je spremenila z vpisom nepremičnine v zemljiško knjigo, vendar pa v zemljiško knjigo vpisano stanje ne odgovarja stanju, ki je predmet te izvršilne zadeve. Upnik navaja, da je dejstvo, da je dolžnik vložil tožbo na ničnost pogodbe sodišče upoštevalo z izdajo sklepa o odložitvi izvršbe. Izdana začasna odredba pa je ravno tako pravilna. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s pogodbo in notarskim zapisom, ravnanja dolžnika in dejstvo, da je skušal razpolagati z nepremičnino pa kažeta na to, da je obstajala nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. Dejstvo, da je nepremičnino prodal, kljub izdani začasni odredbi, pa to le potrjujejo. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 9. členu določa, da je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, ugovor. Tretji odstavek istega člena določa, da je ugovor mogoče vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače odločeno. V postopku izvršbe in zavarovanja se po 15. členu ZIZ smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem (ZIZ) ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno; 351. člen ZPP, ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja v postopku izvršbe in zavarovanja, določa, da lahko sodišče druge stopnje na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo, ali spremeni sodbo prve stopnje. Iz predložitvenega poročila in listin v spisu (povratnice o vročitvi in sodnega žiga na ugovoru s potrdilom o prejemu) je razvidno, da je bil sklep, zoper katerega dolžnik vlaga ugovor, dolžnikovi pooblaščenki, odvetnici K. Z., vročen 10.5.2000. Ugovor zoper sklep je dolžnik vložil 5.6.2000 po svojem (drugem) pooblaščencu, odvetniku G.Z. iz Ljubljane, torej po preteku zakonsko določenega, 8 dnevnega roka, zaradi česar je sodišče ugovor kot prepozen zavrglo. Za štetje rokov se uporabljajo določbe ZPP, ki v 11. členu določa, da se, v primeru, da je rok določen po dnevnih, dan vročitve ali sporočitve oziroma dogodka, od katerega je treba šteti rok ne všteje, temveč se za začetek roka vzame naslednji dan, torej 11.5.2000. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prvi dan roka, torej 11.5.2000 je bil četrtek, zaradi česar je osemdnevni rok iztekel na petek 18.5.2000. Skladno z določilom 137. člena ZPP se vročajo pisanja pooblaščencu, kadar ga stranka ima. Dolžnik je v postopku imel pooblaščenca. Z vlogo z dne 20.3.1998, kateri je bilo priloženo pooblastilo (priloga B4), je za zastopanje pooblastil odvetnico K.Z. Pooblastilno razmerje je sodišče vzelo na znanje in ga je bilo dolžno upoštevati do prenehanja pooblastilnega razmerja. ZPP v 1. odstavku 99. člena določa, da lahko stranka pooblastilo kadarkoli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadarkoli odpove. V 2. odstavku istega člena je določeno, da se mora preklic oz. odpoved pooblastila sodišču pred katerim teče postopek, naznaniti bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Prenehanje pooblastilnega razmerja zato pred sodiščem učinkuje zato šele, od kadar je sodišče o tem obveščeno.Pooblaščenka dolžnika je sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja obvestila 11.5.2000, kar izhaja iz zapisnika z dne 12.5.2000 (list. št. 50). Sodišče je obvestila po telefonu. V trenutku sprejema sklepa je bila še vedno pooblaščenka dolžnika. Vročitev je bila zato pravilna; z dnem vročitve je začel teči osemdnevni ugovorni rok. Na obstoj pooblastilnega razmerja ne vpliva dejstvo, da je pooblaščenka prenehala opravljati dejavnost odvetniškega poklica. S tem, ko je izgubila status odvetnice, se je zgolj zožil obseg upravičenj, ki jih lahko opravlja na podlagi pooblastila samega, to je brez dodatnih odobritev pooblastitelja. Prvostopenjsko sodišče je tako napačno štelo, da je rok za vložitev ugovora začel teči dne 26.5.2000, ko je bil izpodbijani sklep na naroku vročen odvetniku G.Z., zaradi česar je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči.