Jedro

Uporaba določb 44. člena ZDen terja takšen pristop, da se pri varolizaciji ob nacionalizaciji prejete kupnine ne ustvarijo krivice.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v korist upravičenca J.S. vzpostavilo lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih s parcelami št. 977, 1059, 1070, 1105, 1038, 1102, 971 in delu parcele št. 1006 v približni izmeri 7714 m2, vse k.o... Zemljišči s parcelno številko 252/1 in 252/3 omenjene k.o. je upravičencu vrnilo v last in posest za vknjižbo lastninske pravice po uradni dolžnosti za vse parcele, razen za parcelo št. 1006 k.o..., na katere delu bo vknjižba lastninske pravice na predlog predlagatelja opravljena po zaključeni parcelaciji. Odločilo je, da je zavezanec za vrnitev zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, obenem pa, da se premoženje, ki je vrnjeno, daje v začasno upravljanje predlagatelju. Odločilo je tudi, da Slovenska odškodninska družba za zemljišča s parcelno št. 977, 135, 136/1, 252, 971 in za del parcele št. 1006 v izmeri 2851 m2 upravičencu izplača odškodnino v obveznicah SOD v višini 19.222,54 DEM oziroma 2.130.689 SIT s pripadajočimi obrestmi, kar se izroči skrbniku za poseben primer v treh mesecih po pravnomočnosti.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Slovenske odškodninske družbe in sklep sodišča prve stopnje glede parcele št. 1006 k.o... razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsem ostalem pa je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Slovenska odškodninska družba sta vložila reviziji proti odločitvi sodišča druge stopnje, kolikor je bila zavrnjena njuna pritožba proti sklepu sodišča prve stopnje pod točko 7 (v tem obsegu je sodišče prve stopnje odločilo, da se za podržavljeno premoženje upravičencu J.S. izplača odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 19.222,54 DEM), pri čemer oba revidenta uveljavljata revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata razveljavitev odločitve v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nov postopek. Preračun dane kupnine ob sklenitvi pogodbe o prodaji zemljišč v letu 1963 in 1964 je bil nepravilno opravljen. Pravilni preračunan vrednosti tedaj dane kupnine za prodana (podržavljena) zemljišča bi dal rezultat, po katerem bi tedaj izplačana kupnina predstavljala 34,85% vrednost podržavljenega premoženja. Kupnine pa, ki presegajo 30% vrednosti, se v postopku denacionalizacije v celoti upoštevajo in odštejejo od vrednosti premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Primerjava med vrednostjo podržavljenega premoženja in zanj prejeto kupnino je bila v odločitvah nižjih sodišč opravljena tako, da je medsebojno razmerje vrednosti, izraženih v ameriškem dolarju in nemški marki (USD in DEM) bila opravljena glede na dan vložitve zahteve za denacionalizacijo, ne pa na dan izdaje sklepa o vrnitvi podržavljenega premoženja.

Nazadnje omenjeni način sledi iz odločbe ustavnega sodišča opr. št. U-I-103/97 z dne 9.4.1998. Pri ugotavljanju vrednosti odškodnin za podržavljena kmetijska zemljišča se namreč uporablja odredba o koeficientu povečanja tolarskih cen nacionaliziranega premoženja. V drugem odstavku 4. člena odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja je izrecno navedeno, da se izračunane vrednosti v USD pretvorijo v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji. Uporabiti je torej treba določbo petega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ustavno sodišče je to izrecno določilo, v nobenem primeru pa ni dopustilo možnosti, da bi se vrednosti podržavljenih kmetijskih zemljišč in vrednost za njih dane odškodnine izračunavale mimo prvega odstavka 44. in drugega odstavka 85. člena ZDen. Revident Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije poleg tega posebej opozarja, da je bila odškodnina za podržavljena zemljišča določena po več različnih pogodbah. Zaradi različnega načina vračanja zemljišč je treba odškodnino upoštevati za vsako zemljišče posebej.

Reviziji sta bili dostavljeni ostalim nasprotnim udeležencem in predlagatelju, vendar nihče od njih nanju ni odgovoril. Dostavljeni sta bili tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (prvi odstavek 375. člena ZPP).

Reviziji nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je za zemljišča, ki so bila nacionalizirana, vzpostavilo lastninsko pravico v korist upravičenca do denacionalizacije, v točki 7 svoje odločitve pa mu je določilo izplačilo odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v vrednosti 19.222,54 DEM. Pri odločitvi o tem se je oprlo na določbo tretjega odstavka 44. člena ZDen, vrednost prejete odškodnine za zemljišča pa je upoštevalo tako, da je kupnino zanje v višini tedanjih 843.073 DIN, po tečaju, ki je veljal v novembru 1963 in v avgustu 1964 (100 DEM = 7.500 DIN) ovrednotilo z zneskom 11.240,89 DEM, kar glede na vrednost podržavljenega premoženja (izračunana je bila v valuti DEM) predstavlja le 15,21%. Navedeni izračun je opravilo glede na stanje in primerjavo v času izdaje sklepa o denacionalizaciji. Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja pri tem izračunu ni upoštevalo (četrti odstavek 44. člena ZDen). Zaradi stališč nasprotnih udeležencev je podrejeno uporabilo tudi navedeno odredbo o koeficientu povečanja dolarskih cen in s tem določbo petega odstavka 44. člena ZDen, zaradi česar je primerjalo vrednosti glede na različna tečaja DEM in USD. Taka primerjava je dala rezultat, po katerem izplačana kupnina predstavlja le 24% vrednosti denacionaliziranega premoženja, kar še vedno predstavlja le simbolično odškodnino (prvi odstavek 72. člena ZDen). Vendar pa je bil omenjeni preračun opravljen glede na primerjavo omenjenih tujih valut v času vložene zahteve za denacionalizacijo, ne pa v času izdaje sklepa o denacionalizaciji.

Sodišče druge stopnje se je z navedeno pravno razlago in načinom preračunavanja strinjalo, pri čemer se je sklicevalo tudi na analogno uporabo odločbe Ustavnega sodišča RS, opr.št. U-I-103/97 z dne 9.4.1998. Način valorizacije kupnin za podržavljena kmetijska zemljišča je podoben načinu valorizacije odškodnin, odmerjenih nacionalizirancem podjetij. Vendar pa gre v obravnavanem primeru obračunavanja vrednosti kmetijskih zemljišč za različni tuji valuti, katerih medsebojno razmerje se spreminja. Zato naj bi bilo primerno in pravično, da se primerjava opravi na dan vložitve zahteve za denacionalizacijo, ne pa na dan odločanja. Vrednost odvzetih kmetijskih zemljišč se namreč ugotavlja po odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Ur. l. RS, št. 16/92 in 21/92), po katerem se vrednost zemljišč izraža v DEM in preračuna v SIT šele na dan izdaje odločbe. Tu pa ne prihaja do valorizacije po odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen nacinaliziranega premoženja.

Sodišče druge stopnje meni, da je treba določbe petega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ter omenjenih podzakonskih aktov in odločbo ustavnega sodišča uporabiti analogno.

Odločitev sodišča druge stopnje je pravilna. Izračun, po katerem je sodišče prve stopnje ocenilo, da je prejeta kupnina predstavljala le 15,21% vrednosti podržavljenih zemljišč, je opravljen v skladu z odlokom o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Po tem odloku se vrednost zemljišč izraža v DEM in preračuna v SIT na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji. Gre za uporabo ene same tuje valute (DEM), zaradi česar odpade sleherna potreba po primerjavi s tečajem USD: odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja, ki sicer velja za določitev vrednosti nacionaliziranih podjetij, pri tem izračunu utemeljeno ni bila uporabljena. Glede na stališče nasprotnih udeležencev je sodišče druge stopnje sicer z upoštevanjem načela pravičnosti, kar ni v nasprotju z načelom enakosti, upoštevalo tudi analogno uporabo določbe petega odstavka 44. člena ZDen in citirane ustavne odločbe. Analogija navedene uporabe ustavne odločbe pomeni, da je potrebno primerjavo vrednosti odvzetih kmetijskih zemljišč in prejete odmere zanjo opraviti tako, da se ne ustvarijo krivice. V navedenem obsegu izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava. Osnovno izhodišče, izraženo v sklepu sodišča druge stopnje, je v tem, da se vrednost odvzetih kmetijskih zemljišč ugotavlja po odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, vendar brez valorizacije po odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja. Pri tem se vrednost zemljišč izraža v DEM in preračuna v SIT šele na dan izdaje odločbe, kar velja tudi za vrednost prejete kupnine in za njeno valorizacijo. Citirana odločba ustavnega sodišča v pravilnost odločitve izpodbijanega sklepa ne posega.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v svoji reviziji izpodbija tudi odločitev v sklepu sodišča druge stopnje, po kateri je bila odškodnina za podržavljena zemljišča ugotavljana za vsa zemljišča skupaj in ne za vsako posebej - glede na to, da je bilo sklenjenih več kupoprodajnih pogodb. V pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje, ki je opravilo enak izračun, je takšna trditvena podlaga izostala, zaradi česar je postal izračun, pri katerem je bil upoštevan seštevek kupnine za podržavljena zemljišča, pravnomočen že v okviru postopanja na prvi stopnji. Revizijo pa je mogoče vložiti le proti odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP). Navedeno obvelja ne glede na to, da je izračun vrednosti podržavljenih zemljišč in vrednosti prejete kupnine glede tehnike preračunavanja dejanske narave in da v tem obsegu revizije po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče vlagati.

Neutemeljeni reviziji je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.