Jedro

Tožnik tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnil v skladu napotki sodišča, tožba pa ostaja do tolikšne mere nepopolna, da sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na sodišče 15. 3. 2019 vložil zahtevek, da se mu izda odločba o invalidnini od dneva nesreče, to je 4. 9. 1951 in ne od dneva vloge. Hkrati zahteva, da se upošteva sedanje stanje invalidnosti, ki jo je ugotovila invalidska komisija.

2. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

3. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožba nepopolna, saj ni v skladu z določbami 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

4. Sodišče je tožniku v pozivu I U 468/2019-3 z dne 20. 3. 2019 pojasnilo, da na podlagi 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, torej o aktih, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo izpodbija akt organa prve stopnje. Hkrati je tožnika na podlagi 31. člena ZUS-1 z dopisom pozvalo, da v roku 8 dni od vročitve poziva odpravi pomanjkljivosti tožbe tako, da v skladu z določbami 30. člena ZUS-1 navede tožnikovo ime in priimek ter prebivališče, naziv tožene stranke, upravni akt zoper katerega vlaga tožbo, razloži zakaj toži ter predlaga kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Obenem ga je opozorilo na posledice po drugem odstavku 31. člena ZUS-1, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil. Navedeni poziv je bil tožniku, glede na podatke na vročilnici, ki se nahaja v sodnem spisu, vročen 21. 3. 2019. Tožnik je na poziv sodišča odgovoril, in sicer je od sodišča ponovno zahteval ureditev njegovega zahtevka in izdajo odločbo, ter da se pri izdaji odločbe upošteva odločba invalidske komisije.

5. Tožnikova tožba z dne 15. 3. 2019 in dopolnitev tožbe po pozivu sodišča z dne 2. 4. 2019, je še vedno nepopolna in nerazumljiva. Sodišče do teh podatkov ni moglo priti niti posredno, saj tožnik, kljub izrecnemu pozivu, ni predložil upravnega akta, ki ga želi izpodbijati, niti ni navedel takih podatkov o zadevi, ki bi omogočali zanesljivo sklepanje o manjkajočih navedbah. Zgolj navedba tožnika, da zahteva izdajo odločbo, da se pri ureditvi njegovega zahtevka in izdaji odločbe upošteva odločba invalidske komisije, pa za obravnavo tožbe ne zadostuje.

6. Predvsem pa sodišče opozarja, da nima zakonskega pooblastila, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi tožnikova volja ni bila jasno izražena, zato sodišču ne ostane drugega kot ugotovitev, da tožba ni sposobna za obravnavo.1

7. Ker tožnik tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnil v skladu napotki sodišča, tožba pa ostaja do tolikšne mere nepopolna, da sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

1 Prim. sklep Upravnega sodišča RS I U 417/2018-5 z dne 19. 3. 2018, I U 1778/201-7 z dne 17. 10. 2018.