- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 308/2000
ECLI:SI:VSRS:2001:I.IPS.308.2000 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče RS po pravnomočno končanem kazenskem postopku odločilo o zahtevi za izredno omilitev kazni, ni dovoljena.
Izrek
Zahteva zagovornika obs. F.G. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obs. F.G. se oprosti povrnitve stroškov postopka iz 6. točke 2. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), to je povprečnine, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom.
Obrazložitev
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 6.9.2000 zavrnilo zahtevo zagovornika obs. F.G. za izredno omilitev kazni iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča V Murski Soboti z dne 12.5.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 10.5.2000. Zagovornik obs. F.G. je dne 16.11.2000 priporočeno po pošti vložil zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča zahtevo za varstvo zakonitosti, pri čemer navaja, da je bil kršen kazenski zakon na škodo obsojenca, ker so bila kršena predvsem določila 41. člena KZ. Predlaga, da se njegovi zahtevi ugodi.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
V določilu 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je povsem jasno določeno, da se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti iz razlogov, naštetih v 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. V tej kazenski zadevi je bil kazenski postopek pravnomočno končan dne 10.5.2000, ko je Višje sodišče v Mariboru s sodbo zavrnilo kot neutemeljeno tudi pritožbo zagovornika obs. F.G. Tako bi torej lahko obs. F.G., kateremu je bila sodba pritožbenega sodišča vročena dne 14.7.2000, ali pa njegov zagovornik v roku 3 mesecev od dneva, ko je bila pravnomočna sodba vročena obsojencu, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz določila 1. odstavka 420. člena ZKP torej povsem jasno izhaja, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče po pravnomočno končanem kazenskem postopku odločilo o zahtevi za izredno omilitev kazni, ni dovoljena.
Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obs. F.G. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).
Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP.