Jedro

Če je po zakonu pristojen za izdajo odločbe o imenovanju sodnega izvedenca minister, je v upravnem sporu tožena stranka lahko le minister, ne pa ministrstvo. Če je tožnik tožil ministrstvo, je treba njegovo tožbo zavreči. Prvostopno sodišče ne sme samo spreminjati tožene stranke, temveč mora kot toženo stranko obravnavati tistega, ki je kot tak naveden v tožbi.

Izrek

Izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi in ministru za pravosodje kot toženi stranki naložilo, da v roku 90 dni po pravnomočnosti sodbe odloči o tožnikovi prošnji z dne 19.12.2001. Zoper prvostopno sodbo vlaga tožena stranka pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, tožbo pa zavrže. Tožnik je namreč v tožbi kot toženo stranko navedel Ministrstvo za pravosodje, medtem ko sodne izvedence na podlagi 86. člena Zakona o sodiščih (ZS) imenuje minister za pravosodje, ki je drug subjekt. Sodišče samo pa ne more spreminjati tožene stranke. V 18. členu ZUS je navedeno, kdo - kateri organ je v upravnem sporu tožena stranka. V tem primeru bi to moral biti glede na 86. člen Zakona o sodiščih (ZS) minister kot nosilec javnih pooblastil. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1126/2004 z dne 27.10.2004, v katerem je vrhovno sodišče že zavzelo tako stališče, zato pričakuje enako odločitev tudi v tem primeru. Tožnik je torej v tem primeru tožil državni organ, ki ne more biti stranka v tem upravnem sporu, saj ta organ glede na 86. člen ZS ne more izdati take odločbe, temveč jo lahko izda le minister.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je bilo stališče vrhovnega sodišča v zadevi I Up 1126/2004 zavzeto v drugačnem primeru. Sklicuje se na Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih (Uradni list RS, št. 7/2002 in 75/2003, v nadaljevanju Pravilnik), na katerega je tožena stranka vezana, ki določa, da se vloga odda pri ministrstvu in da postopek v zvezi z vlogo vodi ministrstvo v skladu z ZS, Pravilnikom in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).

Torej minister izda le odločbo o imenovanju oziroma o zavrnitvi imenovanja po 12. členu Pravilnika v skladu z določbo 86. člena ZS. Ker je tožba vložena zaradi nevodenja postopka, ne pa zaradi izdaje odločbe, je bila vložena zoper pravo stranko. Ko je sodišče prve stopnje kot toženo stranko navedlo ministra, ni spreminjalo tožene stranke, pač pa je upoštevalo zakonsko določbo, da odločbo izda minister. Molk organa pa je zagrešilo ministrstvo, ki ni vodilo postopka v rokih po ZUP. Ker pritožba ni utemeljena, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Po 3. odstavku 18. člena ZUS je v upravnem sporu tožena stranka državni organ, nosilec javnih pooblastil oziroma organ lokalne skupnosti, katerega akt se izpodbija. Za primere molka organa, to je neizdaje upravne odločbe v predpisanem roku, je v 2. odstavku 26. člena ZUS, ki se uporablja tudi v primeru, ko organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, kar je tudi ta primer, določeno, da sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba (v tem primeru vloga) zavrnjena, če organ druge stopnje (v tem primeru organ prve stopnje, zoper katerega odločbo ni pritožbe) v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbe prve stopnje (v tem primeru vlogi), in če jo tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Tožbo zaradi molka organa je torej po izrecni določbi 26. člena ZUS možno vložiti le zaradi neizdaje akta (odločbe, sklepa), ne pa zaradi nevodenja postopka. Glede na to je torej tako tožbo možno vložiti le zoper organ, ki naj bi odločbo izdal. To pa je v tem primeru glede na 86. člen ZS minister za pravosodje, kar med strankama niti ni sporno.

Ne glede na to, da je prvostopno sodišče brez pravne podlage samo spremenilo toženo stranko, in v uvodu svoje sodbe navedlo kot toženo stranko ministra, je treba v tem upravnem sporu, ker je tožnik tožbo vložil zoper ministrstvo in ne zoper ministra, kot toženo stranko obravnavati ministrstvo. To pa po 86. členu ZS ni organ, ki bi odločal o imenovanju sodnih izvedencev in cenilcev, torej se je upravnega spora kot stranka udeleževal nekdo (ministrstvo), ki ne more biti stranka v tem sporu. To pa je po 3. odstavku 75. člena ZUS razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in za zavrženje tožbe, kar je pritožbeno sodišče storilo s tem sklepom.