Jedro

Pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se delodajalcu priče prizna povračilo nadomestila plače za kar osem urno odsotnost priče z dela. Udeležba priče na naroku za glavno obravnavo dne 21. 4. 2021 namreč ni terjala osem urne odsotnosti priče z dela. Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za štiri urno odsotnost priče z dela. Daljša odsotnost priče z dela pa ni posledica udeležbe priče na sodišču.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek refundacije zniža na 25,61 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delodajalcu A. d. o. o. Ljubljana priznalo 51,21 EUR refundacije za sodelovanje zaposlene B.B. na naroku za glavno obravnavo dne 21. 4. 2021 (I. točka izreka). Odločilo je še, da je priznani znesek stroškov toženka dolžna nakazati na transakcijski račun delodajalca A. d. o. o. Ljubljana (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je bila priča B.B. na sodišču zgolj uro in pol in še to v kraju njenega bivališča. Meni, da bi se priča po zaključku pričanja lahko vrnila v prostore njenega delodajalca in opravila še določene delovne obveznosti. Če pa se je delodajalec priče odločil, da bo priči kot delavki dal preostali del delovnega dne prosto, pa bi moral to storiti na lastne stroške. Zato meni, da je sodišče delodajalcu priče zmotno priznalo stroške v celotnem priglašenem obsegu, torej kar za osem ur. Delodajalcu priče bi moralo sodišče priznati nadomestilo le za uro in pol, v preostalem delu pa bi moralo zahtevek zavrniti, saj so bili ostali stroški nepotrebni za ta sodni postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je odločitev sodišča prve stopnje delno materialnopravno napačna.

5. Skladno s prvim odstavkom 242. člena ZPP ima priča (med drugim) pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nasl.) v prvem odstavku 12. člena določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo. Skladno s prvim odstavkom 13. člena navedenega pravilnika zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. 6. Na podlagi navedenih določil je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženki, ki je predlagala zaslišanje priče B.B., naložilo, da povrne delodajalcu te priče znesek refundacije v višini 51,21 EUR (tretji odstavek 242. člena in prvi odstavek 153. člena ZPP). Navedeni znesek predstavlja nadomestilo plače za osem urno odsotnost priče z dela.

7. Pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se delodajalcu priče prizna povračilo nadomestila plače za kar osem urno odsotnost priče z dela. Udeležba priče na naroku za glavno obravnavo dne 21. 4. 2021 namreč ni terjala osem urne odsotnosti priče z dela. Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za štiri urno odsotnost priče z dela. Daljša odsotnost priče z dela pa ni posledica udeležbe priče na sodišču. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je znesek priznane refundacije v I. točki izreka izpodbijanega sklepa znižalo na 25,61 EUR, kolikor znaša nadomestilo plače za štiri urno odsotnost priče z dela (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je toženka s pritožbo le delno uspela in upoštevaje okoliščine primera (da v predmetnem delovnem sporu glede odločitve o glavni stvari toženka ni uspela), je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).