Jedro

Tožnik, ki je pred izdajo sklepa o (ne)dopustnosti spremembe tožbe umaknil tožbo glede povečanega tožbenega zahtevka, za svoj procesni manever ni potreboval soglasja tožencev. Ker se toženca še nista spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, namreč njunega položaja ni varovalo pravilo iz 188. člena ZPP, da se za dopustnost (delnega) umika tožbe zahteva soglasje toženca. Poleg tega je izjava tožencev o nestrinjanju z umikom tožbe glede povečanega tožbenega zahtevka nasprotna njuni predhodni izjavi o nasprotovanju spremembi tožbe (venire contra factum proprium), kar je šteti za nepošteno izvrševanje (procesnih) pravic, ki ne more uživati sodnega varstva.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Tožnik je s tožbo, vloženo 27. 2. 2020, zoper toženca uveljavljal plačilo 100.000 EUR (od vsakega 50.000 EUR) iz naslova pogodbene kazni zaradi kršitve sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij. Zahtevek je med postopkom (v vlogi z dne 17. 5. 2023) zvišal na 550.000 EUR (poleg 50.000 EUR je od tožencev zahteval še 225.000 EUR), ter podal trditve o poslovni odškodninski odgovornosti tožencev. Toženca sta na naroku 18. 5. 2023 spremembi tožbe nasprotovala. Tožnik je 9. 11. 2023, po prejemu plačilnega naloga, s katerim je bil vsled povečanja tožbenega zahtevka pozvan k doplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, sodišče obvestil, da vlogo z dne 17. 5. 2023 umika, zato naj se jo šteje za brezpredmetno. Toženca sta na naroku 5. 7. 2024 podala izjavo, da z umikom spremenjene tožbe ne soglašata.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Nosilni razlogi izpodbijanega sklepa, s pravno podlago v 185. členu ZPP1, so naslednji: - zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na drugi pravni podlagi in na ne povsem identičnem dejanskem stanju, - v primeru dopustitve spremembe tožbe bi se dokazni postopek, ki je v zaključni fazi, zaradi ponovnega zaslišanja pravdnih strank in imenovanja več izvedencev, zavlekel, - ker pred istim sodiščem med istimi pravdnimi strankami že teče postopek s skoraj identičnim zahtevkom (III P 318/2024), bi bilo z dopustitvijo spremembe tožbe kršeno pravilo o litispendenci, - tožnik ni doplačal sodne takse, poleg tega je podal izjavo o umiku vloge z dne 17. 5. 2023.

3.Prvi toženec, ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep dopolni tako, da za zahtevek, ki je predmet nedovoljene spremembe tožbe, pri oddelku za gospodarsko sodstvo odpre nov spis. Njegovi pritožbeni stroški naj bremenijo tožnika.

4.Zatrjuje napačnost stališča, da bi bilo z dovolitvijo spremembe tožbe kršeno pravilo o litispendenci. Pravico spremeniti že vročeno tožbo omejuje toženčevo soglasje oziroma smotrnost. Varovana je toženčeva pravica do meritorne sodbe o prvotnem zahtevku. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšna bo usoda zahtevka po spremenjeni tožbi. Sodišče bi moralo ob zavrnitvi predlagane spremembe tožbe postopka razdružiti in odpreti nov spis. Začetek novega postopka po nedovoljenem zahtevku iz spremenjene tožbe utemeljuje zahteva po enakopravnem položaju strank. Tožnik v vlogi z dne 9. 11. 2023 smiselno uveljavlja ugovor zoper plačilni nalog. Za umik spremenjenega zahtevka je potrebno toženčevo soglasje. Če pa je sodišče štelo, da je tožnik umaknil tožbo po spremenjenem zahtevku, sploh ni (bilo) podlage za odločanje o dopustitvi spremembe. Ker želi toženec v pravdi III P 318/2024 doseči zavrženje tožbe, izkazuje interes za svoj pritožbeni predlog.

5.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

6.Pritožba ni dovoljena.

7.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da zgoraj opisana procesna situacija ni terjala izdaje izpodbijanega sklepa. Tožnik, ki je pred izdajo sklepa o (ne)dopustnosti spremembe tožbe umaknil tožbo glede povečanega tožbenega zahtevka,2 za svoj procesni manever ni potreboval soglasja tožencev. Ker se toženca še nista spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi3, namreč njunega položaja ni varovalo pravilo iz 188. člena ZPP,4 da se za dopustnost (delnega) umika tožbe zahteva soglasje toženca. Poleg tega je izjava tožencev o nestrinjanju z umikom tožbe glede povečanega tožbenega zahtevka nasprotna njuni predhodni izjavi o nasprotovanju spremembi tožbe (venire contra factum proprium), kar je šteti za nepošteno izvrševanje (procesnih) pravic, ki ne more uživati sodnega varstva.

8.Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Pravico do pritožbe ima le tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Pritožbeni interes, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP), ima torej stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.

9.Pritožnik obsežno polemizira s pritožbenimi razlogi (obrazložitvijo izpodbijanega sklepa), ki za stranko ne postanejo zavezujoči (stranko zavezuje le izrek odločbe). Kar zadeva izrek izpodbijanega sklepa pa je odločilno, da je pritožniku odločitev v korist, oziroma da ugodnejše odločitve ne bi mogel doseči. Z izpodbijano odločitvijo je varovana njegova pravica do izdaje meritorne sodbe o prvotnem zahtevku, kar je (glede na pritožbene navedbe) njegov pritožbeni cilj (namen).

10.Pritožbeni predlog o vodenju zadeve po spremenjeni tožbi v okviru novega spisa pa presega domet tega pritožbenega postopka. Način vodenja postopka je namreč v domeni sodišča prve stopnje. Ne glede na to velja poudariti, da ukrepi procesnega vodstva, usmerjeni v obravnavo zahtevka po spremenjeni tožbi v samostojni pravdi (kot jih predlaga pritožnik), glede na tožnikovo zadnje procesno dejanje (umik tožbe glede razširjenega tožbenega zahtevka) niti ne bodo potrebni. Ker velja prepoved odločanja o istem zahtevku med istima strankama glede kasneje začete pravde (189. člen ZPP), je nerazumljiv pritožbeni argument o pritožnikovem prizadevanju za zavrženje tožbe v prej začeti pravdi III P 318/2024.

11.Pritožbeno sodišče je zaradi pomanjkanja pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo slednjo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstev, da prvi toženec s pritožbo ni uspel ter da tožnikov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 185, 188, 189, 343, 343/4

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. Po prvem odstavku 185. člena ZPP je v primeru, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.

2Njegova izjava o umiku vloge je izjava o delnem umiku tožbe - umiku tožbe glede spremenjenega tožbenega zahtevka (plačila 450.000 EUR s pripadki).

3Z izjavo, v kateri sta izrazila nasprotovanje spremembi tožbe, se še nista spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi.

4Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli.