7/4-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 7/4-1994 obravnavalo pobudo Aleksandra Bajta iz Ljubljane in

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 69. člena in tretjega odstavka 73. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik je vložil dve pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS). Prvo, v kateri izpodbija ustavnost tretjega odstavka 73. člena, je vložil 18/8-1993. Drugo pobudo je vložil 18/11-1993, v njej pa predlaga začetek postopka za oceno ustavnosti 65. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) ter tretjega odstavka 69. člena in tretjega odstavka 73. člena ZGJS.

Ustavno sodišče je združilo obravnavanje obeh zadev v delih, ki se nanašata na izpodbijanje določb ZGJS, del zadeve, ki se nanaša na 65. člen Zakona o zavodih, pa bo obravnavalo posebej kot samostojno zadevo.

Po pobudnikovem mnenju naj bi bili določili tretjega odstavka 69. in tretjega odstavka 73. člena ZGJS v medsebojnem vsebinskem nasprotju, hkrati pa tudi v nasprotju s temelji ekonomske logike, saj 69. člen uveljavlja kot kriterij lastninjenja načelo deleža družbenega kapitala, 73. člen pa razume s tem delež v prihodku, s čimer naj bi uveljavljeno načelo razveljavljal.

Navaja tudi, da naj bi bila oba člena v popolnem nasprotju z določilom 65. člena Zakona o zavodih. S tem, ko naj bi ZGJS pri lastninjenju dajal zaposlenim drugačne pravice, kot jim jih daje Zakon o zavodih, je po mnenju pobudnika kršen 14. člen Ustave.

Tretji odstavek 73. člena ZGJS naj bi bil v nasprotju s 14. členom Ustave tudi zaradi tega, ker naj bi onemogočal ustrezno uveljavljanje pravic v postopku lastninjenja osebam, ki so bile več kot deset let zaposlene v podjetju oziroma organizaciji, ki se lastnini po določbah ZGJS, oziroma osebam, ki so pred več kot desetimi leti vanje vložile svoja sredstva.

Po pobudnikovem mnenju naj bi bil njegov pravni interes izkazan s tem, da je skladnost zakonov z ustavo njegov osebni pravni interes in sicer kot interes javnega delavca in kot interes prizadete osebe, ki ima več kot 50 let delovne dobe.

V odgovoru na pobudo Ministrstvo za okolje in prostor navaja razloge, ki so po njegovem mnenju narekovali izpodbijani določbi ZGJS, ki naj tudi ne bi bili v nasprotju z Ustavo. Hkrati pa tudi navaja, da naj pobudnik ne bi imel pravnega intetresa za izpodbijanje določb ZGJS, ker naj ne bi bil nikoli zaposlen v podjetju ali organizaciji, ki bi opravljala dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Na to navedbo ministrstva je pobudnik odgovoril, da je več kot 20 let zaposlen v organizaciji posebnega družbenega pomena, to je v Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v Ljubljani.

B.

ZGJS v prehodnih in končnih določbah (členi 68 do 78) ureja lastninjenje objektov in naprav t.i. materialne infrastrukture in lastninjenje podjetij in organizacij, ki so na dan uveljavitve zakona opravljale dejavnosti, ki so bile z zakonom ali odlokom občinske skupščine ali Skupščine mesta Ljubljane določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture oziroma so se financirale preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje oziroma javne porabe. Zakon te dejavnosti določa kot gospodarske javne službe in sicer do takrat, dokler te ne bodo na novo opredeljene z zakoni na področjih energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja in na drugih področjih gospodarske infrastrukture.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil na dan uveljavitve ZGJS Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani po Odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) razvrščen v dejavnost s šifro 120205 - družbene vede. Tudi v sodnem registru registrirane dejavnosti se nanašajo na znanstveno-raziskovalno delo in ne obsegajo dejavnosti posebnega družbenega pomena materialne infrastrukture in drugih zadev po 68. členu ZGJS, katerih opravljanje ob uveljavitvi tega zakona je pogoj za uporabo njegovih določb o lastninjenju.

Ustavno sodišče zato ugotavlja, da izpodbijane določbe ZGJS ne posegajo neposredno v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Zgolj domneva, da naj bi model lastninjenja gospodarskih javnih služb služil tudi za domnevni zakon, ki naj bi uredil lastninjenje negospodarskih javnih služb, in zavzetost pobudnika kot ekonomista in javnega delavca za pravilno ureditev lastninjenja javnih služb ter za skladnost zakonov z Ustavo, ne utemeljujeta njegovega pravnega interesa v predmetni zadevi, kot to zahteva 24. člen Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21., 24., 25. in 81. člena Zakona o ustavnem sodišču na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek