- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep II Ips 34/2006
ECLI:SI:VSRS:2006:II.IPS.34.2006 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Revizija zoper sklep, s katerim je zavrnjena pritožba in v izpodbijanem obrestnem delu potrjen sklep sodišča prve stopnje, ni dovoljena.
Izrek
Revizija se zavrže.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo, da mora predlagateljici postopka plačati odškodnino v obliki obveznic v višini 30.587.431,55 SIT in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 25.587.431,55 SIT od 23.7.1998, od zneska 5.000.000 SIT pa od 31.7.1998. Te obveznice mora nasprotna udeleženka izročiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in v izpodbijanem obrestnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Zoper ta sklep je nasprotna udeleženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagateljici postopka, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
V konkretnem primeru gre za razmerje med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja (v tem primeru predlagateljico) in zavezancem za plačilo odškodnine (ki je v tem primeru nasprotna udeleženka). To razmerje ureja 73. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/91 in nasl.) in ni predmet denacionalizacijskega postopka, pač pa posebnega nepravdnega postopka, ki teče po določbah IX. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. - ZNP). V tem postopku je zoper odločbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP). Za ugotovitev pravice do revizije je tako odločilna vrednost spornega predmeta, ki se presoja po 39. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Po tej določbi pa se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka - obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. To pomeni, da nasprotna udeleženka nima pravice do revizije, saj z njo izpodbija sklep, s katerim je bila pritožba zavrnjena in v izpodbijanem obrestnem delu potrjen sklep sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).