Jedro

Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi, kateri zavod je najprimernejši, oprlo tudi na izvedensko mnenje izvedenca A. A. , ki kot odločujoče ni štel zgolj dejstvo, koliko oseb čaka na posamezni zavod, ampak tudi urejenost zavoda, žensko okolje, zmanjšana možnost, da se nasprotna udeleženka neprimerno izpostavlja in postane žrtev. Tako je sodišče prve stopnje pravilno pri odločitvi za namestitev nasprotne udeleženke prav v SVZ X. upoštevalo ne le zmožnosti posameznih zavodov ampak tudi ostale okoliščine, ki so odločujoče za ustrezno namestitev nasprotne udeleženke glede na njene potrebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve za čas enega leta do 14. 5. 2027 (I. in II. točka izreka). Za socialno varstveni zavod, ki naj sprejme nasprotno udeleženko v varovani oddelek je določilo Socialno varstveni zavod X. (III. točka izreka). Socialno varstveni zavod X. je dolžan sprejeti nasprotno udeleženko ob sprostitvi prostega mesta, upoštevaje vrstni red za sprejem po sodnih sklepih (IV. točka izreka). Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (V. točka izreka).

2.Sklep izpodbija Socialno varstveni zavod X. (v nadaljevanju SVZ) v celoti, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da SVZ X. razpolaga z največ namestitvenimi kapacitet, in da je edini primeren za sprejem nasprotne udeleženke. Navedeno po mnenju pritožbe ne drži. Dom Y ima na seznamu čakajočih devet oseb, Dom Z ni navedel čakajočih, SVZ X. pa ima čakajočih šestnajst oseb, sodišče pa tudi ni naredilo poizvedbe pri Domu W ter V, ki prav tako razpolagajo z varovanimi oddelki. Neupoštevane so navedbe posameznih zavodov, da ne izvajajo posebnih varovalnih ukrepov, saj so vsi zavodi po zakonu primerni za sprejem nasprotne udeleženke. Te navedbe pa vodijo do izkrivljanja dejstev in do neutemeljenih izločitev zavodov. Meni, da pri nasprotni udeleženki niso podani pogoji za sprejem, saj ima slednja podano diagnozo avtizem v otroštvu, ki pa ni duševna motnja, temveč gre za nevro-razvojno stanje, ki zahteva interdisciplinarne in individualizirane pristope. Zavod X. pa nima specializiranih programov za takšno populacijo. Zgolj dejstvo, da ima največ kapacitet, nikakor ne more in ne sme biti razlog za določitev Zavoda X. kot najprimernejšega za sprejem nasprotne udeleženke. Predlaga, da se sklep v celoti razveljavi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), v zvezi s 366. členom in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sodišče druge stopnje preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka.

5.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka, ter tudi ne kršitve uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr), sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje.

6.Pogoje za sprejem v varovani oddelke socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (75. člen ZDZdr) ureja prvi odstavek 74. člena ZDZdr.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, na podlagi izvedenega dokaznega postopka, da obstajajo vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek brez privolitve. Odločitev je oprlo na izvedensko mnenje izvedenca psihiatra A. A. in psihiatrinje B. B.. Izvedenec ugotavlja, da pri nasprotni udeleženki ni podana zgolj diagnoza avtizem, kot to zavajajoče navaja pritožba, ampak nasprotno, udeleženka ima tudi diagnozo epilepsije in hude manj razvitosti s pridruženo vedenjsko simptomatiko tako avtoagresivno kot heteroagresivno vedenje, nemir itd. in tako zaključuje, da gre pri nasprotni udeleženki za kombinacijo dveh vseobsegajočih in popolnoma prežemajočih hudih duševnih motenj, zaradi katerih se je razvila huda vedenjska simptomatika in se na osnovno bolezen z zdravljenjem ne da vplivati oziroma z zdravljenjem izboljšanja ni pričakovati, nasprotna udeleženka pa potrebuje stalni 24-urni nadzor. O izpolnjenosti vseh pogojev za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pa ima sodišče prve stopnje ustrezne razloge v 8. do 19. točki obrazložitve in jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne. Sodišče prve stopnje je pri določitvi časa zadržanja nasprotne udeleženke pravilno sledilo izvedenskemu mnenju.

8.Bistvo pritožbe je v tem, da SVZ X. nasprotuje, da se nasprotno udeleženko namesti prav v njihovem zavodu. Pritožbena zatrjevanja so po presoji sodišča druge stopnje neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, in sicer v 21. do 25. točki obrazložitve natančno in prepričljivo obrazložilo, zakaj je odločilo, da se nasprotno udeleženko, potem ko bo prišla na vrsto, namesti v SVZ X. Iz opravljenih poizvedb in ocen sodišča prve stopnje izhaja, da ima navedeni zavod, ki se pritožuje zoper izpodbijani sklep, največ namestitvenih zmogljivosti in s tem v odstotkih najkrajšo čakalno dobo, saj v SVZ Y, ki ga pritožba izpostavlja kot primernega čaka na 12 mest kar 11 oseb, Dom Z ima 12 mest in 9 čakajočih, SVZ X. pa 48 mest in "le" 16 čakajočih.

9.Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi, kateri zavod je najprimernejši, oprlo tudi na izvedensko mnenje izvedenca A. A., ki kot odločujoče ni štel zgolj dejstvo, koliko oseb čaka na posamezni zavod, ampak tudi urejenost zavoda, žensko okolje, zmanjšana možnost, da se nasprotna udeleženka neprimerno izpostavlja in postane žrtev. Tako je sodišče prve stopnje pravilno pri odločitvi za namestitev nasprotne udeleženke prav v SVZ X. upoštevalo ne le zmožnosti posameznih zavodov ampak tudi ostale okoliščine, ki so odločujoče za ustrezno namestitev nasprotne udeleženke glede na njene potrebe.

10.Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo od SVZ X. sprejem mimo vrstnega reda. Ko se bo sprostilo mesto bo SVZ X. v vsakem primeru, glede na dejavnost, ki jo opravlja, dolžan sprejeti varovanca, ki bo na vrsti.

11.Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje, v skladu z 2. točko prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje potrdilo.