Jedro

V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ugotovitev, da je bil s plačilnim nalogom kaznovan nekdo, ki dejansko ni storil prekrška, ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, temveč lahko Vrhovno sodišče odločbo razveljavi, če pri odločanju o zahtevi nastane precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.

Izrek

Zahtevam za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani plačilni nalogi se razveljavijo in se zadeve vrnejo prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenimi plačilnimi nalogi so bile D.B. izrečene globe zaradi večih prekrškov, in sicer v zadevah št. 88774708, št. 88106195, št. 88776468, št. 88910350 in št. 89972228 zaradi prekrška po 2. točki prvega odstavka 18. člena Zakona o osebni izkaznici (v nadaljevanju ZOIzk), v zadevi št. 88748308 zaradi prekrška po osemnajstem odstavku 119. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter v zadevi št. 88910350 zaradi prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZRJM-1).

2. V zahtevah za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da je po pravnomočnosti navedenih plačilnih nalogov prekrškovni organ ugotovil, da je bil v vseh zadevah storilec prekrška v resnici S.Š., ki na območju L. izvršuje kazniva dejanja in prekrške (uradni zaznamek PP Ljubljana - Moste z dne 30.3.2009 v spisu št. 88910350). D.B. se je z navedenimi plačilnimi nalogi seznanil šele po pravnomočnosti, ko je prejel obvestilo, da ni plačal globe za prekršek. Ker v postopkih o prekrških ni imel možnosti, da se o njih izjavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, da razveljavi navedene plačilne naloge ter zadeve vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

3. Zahteve vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti so bile na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročene kaznovanemu, ki po svoji pooblaščenki v celoti soglaša z zahtevami in navaja, da se zaradi napačne legitimacije storilcev kazenske zadeve zoper njega kopičijo še naprej.

B.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da s tem, ko je bil s plačilnimi nalogi kaznovan D.B., ki dejansko ni storil prekrškov, ni bila storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, katero uveljavljajo zahteve. Navedena okoliščina je bila namreč (tudi po navedbah zahtev) ugotovljena po pravnomočnosti plačilnih nalogov, torej se zahteve z navedbami opirajo na nova dejstva, ki v izpodbijanih pravnomočnih plačilnih nalogih niso bila ugotovljena, zato po vsebini predstavljajo uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

5. Vendar pa v primeru, ko nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je vložena zahteva, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. Kot opozarja vrhovni državni tožilec, iz uradnega zaznamka Policijske postaje Ljubljana - Moste z dne 30.3.2009 (v spisu št. 88910350) izhaja, da je bil s strani policistov večkrat obravnavan S.Š., ki se je izdajal za D.B. in v dokaz zatrjevane identitete policistom pokazal plačilni nalog z dne 29.8.2008, izdan na ime D.B. Ker S.Š. že približno leto in pol živi na območju L. in je bil že večkrat obravnavan s strani policije, obstaja velika verjetnost, da so plačilni nalogi, katere je prejel v postopkih, izdani na napačno ime. Ob upoštevanju okoliščin iz podrobne obrazložitve navedenega uradnega zaznamka obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitev izpodbijanih plačilnih nalogov, da je bil storilec očitanih prekrškov in oseba, udeležena v postopkih pred prekrškovnim organom, D.B. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijane pravnomočne plačilne naloge razveljavilo (427. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadeve št. 88774708 z dne 28.6.2008, št. 88106195 z dne 31.7.2008, št. 88776468 z dne 5.8.2008, št. 88910350 z dne 29.8.2008 vrnilo PP Ljubljana-Moste, zadevi št. 88748308 z dne 11.6.2008 in št. 89972228 z dne 6.8.2008 pa PP Ljubljana-Center v novo odločanje.