Jedro

Pravilen podpis za pravdno stranko, ki je pravna oseba (tako da je poleg podpisa navedena tudi oseba, ki pravno osebo zastopa, in to z imenom, priimkom ter funkcijo), je ena od le dveh nujnih sestavin pritožbe, ki pa je konkretna pritožba ni vsebovala, zato je zavrženje pritožbe pravilno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo prvega tožnika delno zavrglo v tistem delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo 30.000 EUR odškodnine zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se zdaj vodi pod številko P 1220/2008-II; sicer pa je njegov zahtevek zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku in zaradi kršitve pravice do ustvarjalnosti zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek druge tožnice za plačilo 67.575 EUR iz naslova izgubljenega dobička. Tožbo tretje tožnice je sodišče pravnomočno zavrglo, ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra še pred vložitvijo tožbe.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo prvega tožnika zavrnilo, pritožbo druge tožnice pa zavrglo.

3. Prvi tožnik in druga tožnica zoper odločbo pritožbenega sodišča vlagata revizijo. Prvi tožnik sodišču očita, da je konkretno pravdo formalistično omejilo na obravnavanje zahtevka za plačilo odškodnine zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov, namesto, da bi se osredotočilo na pravo tožbeno tezo: da tožena stranka ni ustrezno spremenila zakonodaje in izobrazila oziroma zamenjala sodnikov, s čimer bi poskrbela, da bi bile tožnikove avtorske pravice spoštovane skladno z Ustavo. Zaradi te toženkine opustitve R. lahko še naprej nekaznovano krši tožnikove ustavne pravice, ravnanja sodišča pa jo pri tem celo spodbujajo. Posameznim povedim iz obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča revident očita nevestnost in izogibanje pravi vsebini tožbe, obema nižjima sodiščema očita pristranost; meni, da bi sodišče moralo soditi po vesti, človeško in pravično, ne pa administrativno-formalistično, ter da bi moralo samo pridobiti podrobnejše podatke s ciljem odgovorno in vestno preučiti zadevo. Sodišče bi moralo v primeru organizirane kršitve človekovih pravic samoiniciativno do dna raziskati, prepoznati in ugotoviti resnico, nato pa ugotoviti, obsoditi in kaznovati krivce ali pa očitke argumentirano zavrniti, vedno pa poskrbeti za pravilno zadoščenje žrtvam. Kazen ne sme biti le simbolična, pač pa mora delovati preventivno. Revident sodbama očita nerazumljivost, vsebinsko nejasnost in neurejenost. Glede zavrženja pritožbe druge tožnice pa revident meni, da bi moralo pritožbeno sodišče pozvati stranko na odpravo zgolj tehnične pomanjkljivosti glede navedbe, kdo je pooblastilo za pritožbo v imenu pravne osebe podpisal, tako ali tako pa jo je podpisal tožnik v svojem imenu in v imenu svojega podjetja (druge tožnice), zato je pritožba pravilno podpisana z njegove strani. Napačna je obrazložitev izpodbijanega sklepa, da je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje podpisa, saj to ne drži, ker podpis na vlogi je, le da ni popoln. Sodišče je v postopku tožnika štelo za zastopnika druge tožnice, saj ni nikoli zahtevalo, da se naroka udeleži druga tožnica.

Revident predlaga razveljavitev (obeh) sodb in ponovno sojenje, v katerem bo izkazan odgovoren, vesten in učinkovit odnos do varovanja človekovih pravic.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski očitek, da sodišče ni odločilo o postavljenih zahtevkih, ni utemeljen. Kaj je predmet tožbe, je sodišče prve stopnje jasno ugotovilo in razmejilo. O postavljenih zahtevkih je razumljivo in pregledno odločilo. Revizija ne navaja konkretnih kršitev Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi jih zagrešilo pritožbeno sodišče, očitki o nerazumljivosti in nelogičnosti ter neustrezni izbiri jezika pa niso utemeljeni. Zahtevki tožeče stranke so se obravnavali ob spoštovanju temeljnih pravil pravdnega postopka, z vidika revizijske graje torej zlasti ob upoštevanju načel dispozitivnosti, razpravnega načela ter ločitve trditvenega in dokaznega bremena. Revident se neutemeljeno zavzema za drugačen postopkovni ustroj, kot ga pozna ZPP.

7. Glede revizije zoper sklep o zavrženju pritožbe revizijsko sodišče ponavlja in opozarja na domet 336. člena ZPP, ki izhaja že iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-8/2010: cilj ureditve 336. člena ZPP je izogibanje podaljševanju postopka in obremenitvi sodišč s pozivanjem na dopolnitev pravnega sredstva v primerih, ko je pritožnik vnaprej opozorjen na to, da bo nepopolna pritožba zavržena. ZPP že tako ali tako nalaga sodiščem vsebinsko obravnavo povsem neobrazloženih pritožb, če je le mogoče ugotoviti, katera sodba se z njimi izpodbija in kdo je pritožbo vložil. Ni nerazumno od pritožnika zahtevati, da vloži popolno pritožbo in opustitev te dolžnosti sankcionirati s takojšnjim zavrženjem, če je bil pritožnik na obvezne sestavine pritožbe in posledice vložitve nepopolne pritožbe posebej opozorjen v pravnem pouku. Slednji že sam po sebi pomeni obrambo pred pretrdim učinkom splošnega načela, da nepoznavanje prava škodi. Taka ureditev je z vidika varstva ustavnosti dopustna in v mejah razumnosti. Pravilen podpis za pravdno stranko, ki je pravna oseba (tako da je poleg podpisa navedena tudi oseba, ki pravno osebo zastopa, in to z imenom, priimkom ter funkcijo), je ena od le dveh nujnih sestavin pritožbe, ki pa je konkretna pritožba ni vsebovala, zato je zavrženje pritožbe pravilno.

8. Ker je revizija neutemeljena, jo je Vrhovno sodišče po določbi 378. člena ZPP zavrnilo.