Jedro

Odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje obrazložilo le z navedbo pravne podlage zanjo in ugotovitvijo, da je tožena stranka v pravdi v celoti uspela. Taka obrazložitev sodišča prve stopnje pa je preskopa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba prve stopnje se v izpodbijanem delu, to je v zavrnilnem izreku pod II. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od 23.313,92 EUR od 1. 1. 2012 do 4. 10. 2013 in v izreku o pravdnih stroških pod III. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje, razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (in tudi sklepom) I Pg 1506/2013 z dne 3. 9. 2014 odločilo: “I. Umik tožbenega zahtevka (prav: tožbe) v višini 23.313,92 EUR se vzame na znanje in se postopek v tem delu ustavi. II. Tožbeni zahtevek, ki (se) glasi: “1.Tožena stranka P., L. je dolžna tožeči stranki N. d. o. o. - v stečaju, M. plačati znesek 9.443,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2012 do dne plačila in znesek zakonskih zamudnih obresti od glavnice 23.313,92 EUR za čas od 1. 1. 2012 do 4. 10. 2013, v roku 15 dni pod izvršbo. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške tega postopka v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.” se zavrne. III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 1.776,57 EUR, v roku 15 dni od dneva vročitve sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku 15 dnevnega roka dalje do plačila.”

2. Pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje) ni bilo.

3. Tožeča stranka pa s 13. 11. 2014 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sodbo prve stopnje (II. in III. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje) v zavrnilnem izreku pod II. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od 23.313,92 EUR od 1. 1. 2012 do 4. 10. 2013 ter v izreku o pravdnih stroških pod III. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in “... izpodbijano sodbo v točkah II. in III. spremeni tako, 1. da ugotovi, da je tožena stranka od zneska glavnice 23.313,92 eur za čas od 1. 1. 2012 do 4. 10. 2013 dolžna plačati zakonske zamudne obresti, in 2. da razveljavi sklep o stroških in odmeri znesek stroškov glede na to, da je tožeča stranka v pretežnem delu v pravdi zmagala, saj je umaknila tožbo šele po plačilu tožene stranke, in 3. da toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v II. točki izreka te sodbe, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 23.313 eur za čas od 1. 1. 2012 do 4. 10. 2013 in III. točko izreka sodbe, ki se nanaša na izračun pravdnih stroškov vrne temu sodišču v ponovno odločitev, pri čemer naloži toženi stranki plačilo stroškov pritožbenega postopka.”

4. Tožeča stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

5. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

6. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je s sklepom Su 264/2015 z dne 23. 1. 2015 ob sklicevanju na 105.a člen in prvi odstavek 60. člena Zakona o sodiščih, ter na predlog predsednika Višjega sodišča v Mariboru v vlogi Su 57/2015 z dne 21. 1. 2015, prenesel pristojnost za sojenje v tej zadevi na Višje sodišče v Celju.

7. Pritožbi je bilo ugoditi.

8. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena ZPP), v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. Tožeča stranka pa v pritožbi navaja: “Pritožnica je mnenja, da ni pravne in dejanske podlage za zavrnitev plačila zakonitih zamudnih obresti, saj je zamuda nastopila najkasneje 1. 1. 2012, toženka pa je ta znesek plačala šele 4. 10. 2013, zato je dolžna za to obdobje plačati zakonske zamudne obresti. V III. tč. izreka izpodbijane sodbe pa je sodišče napačno razsodilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 1.776,57 eur, v roku 15 dni od dneva vročitve sodbe. Sodišče je namreč pri obračunu odvetniških stroškov toženke nepravilno kot vrednost spornega predmeta upoštevalo znesek 32.757 eur, pri čemer je spregledalo, da je tožeča stranka po vložitvi tožbe, vendar pred vročitvijo le-te toženi stranki (vročalo se ji je oboje skupaj) tožbo delno umaknila za znesek 23.313 eur, takoj zatem, ko je toženka ta znesek plačala. Zato je bila tožba in tožbeni zahtevek utemeljen v delu, kjer je tožeča stranka vtoževala plačilo 23.313 eur. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj zatem, ko je od tožene stranke prejela plačilo, je upravičena do povrnitve stroškov za ta del, kot določa 158. člen ZPP. Sodišče bi tako moralo ta odvetniški strošek tožeče stranke in strošek sodnih taks v tem delu priznati kot upravičen in ga naložiti v plačilo toženki, ne glede na končni uspeh v pravdi. Sodišče pa tudi ni pravilno obračunalo stroškov odvetniškega zastopanja toženke, saj bi moralo upoštevati odvetniško nagrado od vrednosti spora po umiku, tj. od 9.443 eur. Ob tem tožeča stranka še izpostavlja, da za umik ni bilo potrebno soglasje toženke, ker ji tožba še ni bila vročena do umika.” (drugi do četrti odstavek na drugi strani in peti do osmi odstavek na tretji strani obrazložitve pritožbe).

10. Toda ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana že bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (1. točka prvega odstavka 338. člena ZPP (na katero po že povedanem pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP))), se z v pritožbi tožeče stranke uveljavljenima pritožbenima razlogoma (posebej) ni ukvarjalo, oziroma se z njima niti ni moglo ukvarjati.

11. Sodba prve stopnje je v izpodbijanem delu dejansko neobrazložena. Glede zavrnitve tožbenega zahtevka za zakonske zamudne obresti od 23.313,92 EUR od 1. 1. 2012 do 4. 10. 2013 namreč sploh nima nobenega razloga. Odločitev o pravdnih stroških pa je sodišče prve stopnje obrazložilo le z navedbo pravne podlage zanjo (določbi prvega odstavka 154. člena in 155. člen ZPP ter Zakon o odvetniški tarifi) in ugotovitvijo, da je tožena stranka v pravdi v celoti uspela (11. točka obrazložitve sodbe (in sklepa)). Taka obrazložitev sodišča prve stopnje pa je preskopa (in glede ugotovljenega uspeha tožene stranke v pravdi tudi nepravilna). Sodba prve stopnje torej glede izpodbijane zavrnitve obrestnega dela tožbenega zahtevka tožeče stranke sploh nima razlogov; glede izpodbijane odločitve o pravdnih stroških pa v njej niso navedeni (vsi) razlogi o odločilnih dejstvih, oziroma je navedeni razlog o uspehu tožene stranke v pravdi nejasen. Sodba prve stopnje ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti.

12. Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbi ugoditi in ker pritožbeno sodišče navedene kršitve postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave) ne more samo odpraviti, sodbo prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi odstavek 350. člena ZPP) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

14. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako, da bo v svoji odločbi navedlo jasne in med seboj združljive vse razloge o za odločitev odločilnih dejstvih. Pri ponovnem odločanju o pravdnih stroških pravdnih strank pa bo moralo kritično obravnavati vsa vprašanja, ki jih glede njihove odmere v pritožbi navaja tožeča stranka, in svojo odločitev ob pravilni uporabi določb 154. člena ZPP opreti tudi na prvi odstavek 158. člena ZPP.