Jedro

Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za določitev odškodnine s 24. 3. 2017 in predlagateljem naložilo, da morajo nasprotni udeleženki povrniti 2.192,34 EUR stroškov postopka.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujejo predlagatelji, predlagajo njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pravno odločilni pritožbeni razlogi bodo predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožniki tehtno izpostavljajo, da do prehoda lastninske pravice na spornih nepremičninah ni prišlo na podlagi prodajne pogodbe s 3. 2. 2006. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje jasno izhaja, da je do prehoda lastninske pravice na nasprotno udeleženko prišlo na podlagi odločbe Upravne enote ... št. 000/2015-8 z 28. 12. 2015, torej zaradi razlastitve. Razlaščenim lastnikom pripada odškodnina ali nadomestilo v naravi.

6. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu namreč pravilno povzema, da se je lastninska pravica na nepremičnini na podlagi določb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1)1 lahko odvzela samo proti odškodnini ali nadomestilu v naravi. V skladu z določbami 106. člena ZUreP-1: upravni organ najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi pozove razlastitvenega upravičenca in razlaščenca, da skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu (1. odstavek); morajo biti v sporazumu za razlaščeno nepremičnino določeni zlasti oblika in višina odškodnine, rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan izpolniti svojo odškodninsko obveznost in prevzeti razlaščeno nepremičnino, ali izročiti nadomestno nepremičnino (2. odstavek); je sporazum lahko2 podan na zapisnik pri upravnem organu, ki vodi postopek razlastitve, upravni organ pa po prejemu sporazuma na zapisnik izda odločbo, v katero vključi vsebino sporazuma (4. odstavek); lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču, če v dveh mesecih po pozivu iz prvega odstavka ni sklenjen sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu (6. odstavek).

7. Pravilno je stališče v pritožbi, da dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.

8. Poleg tega pritožniki tudi utemeljeno izpostavljajo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njihovih trditev in dokazov o ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med Agrarno skupnostjo ... in nasprotno udeleženko, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

9. Višje sodišče je zaradi opisanega pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kršitve v izpodbijanem sklepu so takšne narave in obsega (sodišče predloga v resnici sploh ni vsebinsko obravnavalo), da jih pritožbeno sodišče, ki ima kontrolno funkcijo, ne more samo odpraviti, ne da bi s tem poseglo v ustavno varovane pravice udeležencev. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do navedb predlagateljev o ničnosti prodajne pogodbe, ugotoviti višino odškodnine za razlaščene nepremičnine po kriterijih iz 105. člena ZUreP-1, nato pa o predlogu ponovno odločiti.

10. Razveljavitev odločitve o stroških je posledica razveljavitve sklepa; na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo samo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

1 Ta je veljal ob izdaji odločbe o razlastitvi, od 1. 6. 2018 pa velja ZUreP-2. Glede na prehodno določbo 2. odstavka 297. člena ZUreP-2 se mora ta postopek končati po doslej veljavnih predpisih, torej po ZUrep-1. 2 Kar pomeni, da ni nujno, da je sklenjen v takšni obliki, kar zmotno menijo pritožniki.