Jedro

Če kolektivna pogodba, ki je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ni predvidevala odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, delavcu ta odškodnina ne pripada, saj je potrebno pri odločanju upoštevati takrat veljavno kolektivno pogodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka iz naslova odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dolžna plačati 333.318,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ker je ugotovilo, da v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo iz leta 1990 za vtoževano terjatev ni ustrezne pravne podlage, Splošne kolektivne pogodbe iz leta 1993 pa ni mogoče uporabiti za nazaj.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku. Povdarja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo, ker bi pri presojanju utemeljenosti zahtevka moralo upoštevati, da je bila nezakonitost ugotovljena šele s pravnomočno sodno odločbo dne 12.5.1994, ko je že veljala Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki je delavcem zagotavljala pravico do odškodnine za primer nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je stališče pritožnice, da bi pri razsojanju sporne zadeve bilo potrebno uporabiti Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo iz leta 1993 (Ur. l. RS, št. 39/93; v nadaljevanju SKPG) samo zato, ker je bila nezakonitost prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo Sodišča združenega dela pravnomočno ugotovljena šele v letu 1994. Ob nespornem dejstvu, da je tožnici na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke delovno razmerje nezakonito prenehalo že v mesecu marcu 1992 (priloga B 5 in B 7 v zadevi S .../92) je pri odločanju o vtoževani odškodnini potrebno uporabljati predpise oz. splošne akte, ki so veljali v času, ko je bila kršitev storjena. V konkretnem primeru torej Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo iz leta 1990 (Ur. l. RS, št. 31/90 in 11/93), s katero pa pravica do odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, delavcem še ni bila zagotovljena. Sodišče prve stopnje je zato ob nespornem dejanskem stanju tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj za drugačno odločitev v predpisih oz. splošnih pravnih aktih, ki jih je potrebno uporabiti, ni ustrezne pravne podlage. Uporaba Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz leta 1993, ki sicer v 23. členu zagotavlja pravico do odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, pri razsojanju konkretne zadeve ni dopustna, saj bi bila v nasprotju s temeljnim ustavnopravnim načelom iz 155. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91), da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi pravilno ter zakonito sodbo sodišča prve stopnje.