Jedro

Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter plačo konkretno z določbo 101., 102. in 137. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo (1. točka izreka) ter zavrglo dolžnikov predlog za odlog plačila dolga (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje, da so štiričlanska družina z dvema šolo obveznima otrokoma, na socialni podpori ter minimalno invalidsko pokojnino, ki zelo težko finančno shaja čez mesec. Na CSD Ž. so že dobili enkratno pomoč, katero pa so porabili za kurjavo. Zahvaljuje se za razumevanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi verodostojne listine. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine so pri izpodbijanju kondemnatornega (naložitvenega) dela sklepa o izvršbi pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Pri izpodbijanju dovolitvenega dela sklepa o izvršbi pa so pravno pomembna dejstva, ki po 55. členu ZIZ preprečujejo izvršbo. V kolikor dolžnik v ugovoru pravno pomembnih dejstev ne navede oziroma za sicer pravno pomembna zatrjevanja ne predloži oziroma predlaga dokazov, se šteje ugovor za neobrazložen in že zato neutemeljen.

5. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ugovor dolžnika neobrazložen, saj dejstva, ki jih dolžnik navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu navedenih zakonskih določb, je ob tem, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval le socialne razloge ter predlagal odlog plačilo dolga, pravilen. Glede na vse navedeno, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Dolžniku je pojasniti, da je izvršilni postopek glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter plačo konkretno z določbo 101., 102. in 137. člena ZIZ).

6. Ker ZIZ samostojnega dolžnikovega predloga za odlog plačila dolga (brez seveda izkazanih pogojev za odlog izvršbe) ne predvideva (to lahko dolžnik doseže le z (uspešnim) predlogom za odlog izvršbe), iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi dolžnik zatrjeval okoliščine iz 71. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tak predlog nedovoljen ter ga zakonito zavrglo.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).