Jedro

Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.

Izrek

I. Pritožbi toženke se delno ugodi in se odločitev o preživninski obveznosti v točki III razveljavi za obdobje med 5. 3. 2013 in 12. 1. 2014 ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba toženke zavrne in se izpodbijana sodba v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Pritožba tožnika zoper sklep o izvedenini se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. V tem pravdnem postopku gre za rešitev spornih družinskih razmerij glede mld. sina J. (roj. 8. 7. 2003) ob razvezi pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je sina dodelilo v varstvo in vzgojo očetu. Toženko je zavezalo k plačilu preživnine v višini 120,00 EUR od 5. 3. 2013 dalje. V četrtem odstavku je določilo stike dvakrat tedensko popoldanske, vsak drugi konec tedna stike med vikendom, izmenično stike med prazniki in dela prostimi dnevi ter tri tedne v času šolskih počitnic. Gre za minimalen obseg, sicer pa izrek vsebuje še besedilo, da naj starša stike uredita v skladu z željami in potrebami otroka tudi širše. 2. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odločilo o nagradi za izvedenca in sicer v višini 860,00 EUR.

Pritožba toženke proti sodbi:

3. Toženka se sklicuje na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP (1) ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da bo otrok dodeljen materi. Navaja, da je bila vselej ona tista, ki je poskrbela za vse njegove potrebe. Tožnik je bil mnogo časa zdoma, pogosto tudi ponoči in tedaj je otrok sam z babico, ki mora povrh tega skrbeti še za bolnega moža. Za odločitev po stališču tožnice ni podlage v izvedenskem mnenju, saj se izvedenec ni opredelil do tega, kateremu od staršev naj se otrok dodeli. Res je navedel, da je več prednosti, če bi bil dodeljen očetu. Vendar se s tem toženka ne more strinjati. Otrok je toženki povedal, da mu je oče vso pot k izvedencu v K. govoril, kako naj kaj reče in da naj pove, da je mama bolna in da grdo ravna z njim. Nadalje govori o svoji skrbnosti ter v dokaz prilaga izjavo svoje prijateljice N. N., ki potrjuje, da je zanesljiva, pridna, ljubeča mati in da je otrok velikokrat potožil, da se ne sme družiti s svojo mamico, ker da je bolna in Krotilda, kar sta ji rekla oče in babica. Nadalje trdi, da otrok skupaj z očetom biva v eni sobi v spodnjem nadstropju hiše in torej nima primernega prostora in miru za učenje. Otrok preživlja veliko stisko, ki jo toženka opazi zlasti tedaj, ko naskrivaj, ne da bi vedeli stari starši ali oče, pride k njej v zgornje nadstropje. Nadalje trdi, da je sicer oče res skrbel in to intenzivno za potrebe mladoletnega otroka. A sedaj, ko je dosegel uspeh na prvi stopnji, je njegova skrb katastrofalna. To se odraža tako v šoli kot v otrokovi higieni. V zvezi s tem toženka prilaga izjavo otrokove razredničarke. Ob tem pa tudi spis samega J. B. na temo matere. Meni še, da je sodišče neutemeljeno oprlo sodbo na mnenje Centra za socialno delo X., saj je bila tam pritožnica deležna neenakopravne obravnave. Sodišče neutemeljeno ni angažiralo novega izvedenca oz. izvedlo vseh dopolnitev že izdanega mnenja. Sicer pa je izvedenec govoril o skupnem starševstvu in toženka je pripravljena slediti njegovemu predlogu.

4. Toženka nasprotuje tudi odločitvi o obsegu stikov, ki naj bi bil preskopi.

5. V sklepnem delu pa napada še odločitev o preživnini. Navaja, da je sam tožnik predlagal preživnino v višini 100,00 EUR. Nadalje trdi, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Nazadnje pa napada še odločitev o tem, da je preživnino dolžna plačevati že od vložitve tožbe dalje.

6. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in v njej med drugim pojasnila, da naj bi po izdaji sodbe toženka preprosto izginila. Odselila se je in ni poskusila vzpostaviti nobenih stikov, razen enega SMS sporočila.

Pritožba tožnika proti sklepu o izvedenini:

7. Pritožnik se izrecno ne sklicuje na noben pritožbeni razlog po 338. členu ZPP in tudi ne poda konkretnega pritožbenega predloga. Predlaga zgolj, da sodišče izvedencu odmeri nižjo nagrado. Naprej trdi, da sklepa sploh ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, na podlagi česa je sodišče izvedencu priznalo znesek. Nato pa napada vse posamezne postavke, na kar bo pritožbeno sodišče odgovorilo v nadaljevanju.

8. Pritožba tožnika proti sklepu o izvedenini ni utemeljena, pritožba toženke proti sodbi je delno utemeljena.

Glede dodelitve otroka:

9. Trditev, da je tožnikova skrb po prejemu prvostopenjske sodbe katastrofalna, je predvsem pavšalna (nekonkretizirana), poleg tega pa se nanaša izrecno na čas po časovnih mejah pravnomočnosti. Če se k temu doda še dejstvo, da gre za obdobje zgolj nekaj dni (od vročitve sodbe do vložitve pritožbe), je očitno, da takšna pavšalna in z vidika časovnih meja odločitve neupoštevna navedba ne more uspešno izpodbiti na strokovnem mnenju temelječe dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki ji sledi tudi pravilen materialnopravni sklep.

10. Razen te trditve pritožba v svojem bistvu vztraja pri dejanski tezi, ki jo je (izvzemši morda kakšno življenjsko podrobnost, ki pa bistva ne spreminja) zagovarjala toženka že pred sodiščem prve stopnje ter je tako že bila predmet dejanske in pravne obravnave. K razlogom sodišča prve stopnje glede ugotovljenih dejstev tako pritožbeno sodišče nima kaj bistvenega dodati. Dokazno oceno ter na njej temelječe dejanske ugotovitve pritožbeno sodišče sprejema.

11. Bolj ali manj enako pa je tudi s pravnimi razlogi. V odgovor na v pritožbi ponovljena stališča lahko tako pritožbeno sodišče pritrdi pravilnim stališčem sodišča prve stopnje glede tega, zakaj skupno starševstvo v tej zadevi ne pride v poštev (7. točka izpodbijane sodbe).

12. Edino pravilni so tudi razlogi sodišča, ki pojasnijo, zakaj zgolj začasna odločitev, kakršno predlagata CSD in izvedenec, pravno ni mogoča. K temu pritožbeno sodišče dodaja, da je sicer sleherna odločitev o dodelitvi otroka enemu od staršev relativno začasne narave in sicer zaradi varstva koristi otroka, ki omogoča predodelitev (če to terja otrokova korist). Materialnopravno pravilna ter s strokovnimi razlogi podprta (na izvedenskem mnenju ter poročilu CSD temelječa) pa je navsezadnje končno tudi materialnopravna odločitev, da se otrok dodeli očetu. To, da izvedenec ni decidirano predlagal, naj se otrok dodeli očetu, ni nikakršna pomanjkljivost. Njegovi strokovni odgovori so namreč celovita strokovna opora (243. člen ZPP), da sodišče ta materialnopravni sklep napravi samo. Za to nalogo, ki je sojenje, je pristojno sodišče in ne izvedenec. Listine, ki jih je toženka priložila k pritožbi, ne govorijo o nobenem takšnem dejstvu, ki bi govorilo zoper odločitev, da se otrok dodeli očetu. Izjava toženkine prijateljice (B14) ne more konkurirati strokovni presoji sodišča in je tako tudi izpodbiti ne. Učne težave otroka ob razvezni stiski, o kateri piše razredničarka (B15), niso nekaj, kar bi govorilo zoper dodelitev otroka očetu. Dejstvo, da naj bi imel otrok enkrat umazana ušesa, pa četudi bi bilo to dejstvo resnično, ni takšno, ki bi lahko ovrglo sodbo sodišča prve stopnje. Tu ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, marveč za pravno presojo, kakšen pomen ima v dodelitveni pravdi življenjski detajl na eni ter celovit, v bistvenem povzet življenjski primer na drugi strani.

13. Očitki o tem, da sodišče ne bi smelo uporabiti mnenja CSD so pavšalni. Pritožnica namreč ni navedla nobenega dejstva, iz katerega bi sledil sklep o pristranosti tega državnega organ.

Glede stikov:

14. Odločitev sodišča prve stopnje je ustrezna, pritožbeni napad pa pavšalen. Nanj pritožbeno sodišče lahko odgovori le to, da je odločitev v skladu z obsegom stikov, kakršen se je v pretežni meri uveljavil v sodni praksi. Hkrati pa vsebuje še elastično možnost za njihovo povečanje v konkretnem življenju.

Glede preživnine:

15. Res je podano nasprotje med obrazložitvijo in izrekom, a ne takšno, ki bi onemogočalo preizkus izpodbijane sodbe. Ta pokaže naslednje: razlogi, ki utemeljujejo sklep o tem, da je ustrezen znesek, ki ga toženka zmore in ki naj jo bremeni za zadovoljevanje otrokovih potreb, 130,00 EUR, kot ugotavlja sodišče v 9. točki sodbe. V izreku ji naložena obveznost v višini 120,00 EUR je sicer res za 10,00 EUR nižja. Ker pa se tožnik zoper sodbo ne pritožuje, bi pritožbeno sodišče s kakršnokoli korekcijo kršilo dve pomembni načeli. Prvo načelo je prepoved reformatio in peius (359. člen ZPP), drugo pa je ustavno načelo pravnomočnosti (158. člen Ustave). Teh dveh načel tudi specialna pravila postopka iz 27. poglavja ZPP ne izključujejo.

16. Sicer pa pritožbeno sodišče v celoti soglaša z izbranim vrednotnim pristopom in tudi z njegovo vsebinsko napolnitvijo v izpodbijani sodbi glede določanja višine preživnine.

17. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov glede tega, zakaj je toženki preživninska obveznost naložena že od vložitve tožbe dalje. V tem delu je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Odločitev pritožbenega sodišča v zvezi s pritožbo zoper sodbo in procesno pooblastilo zanjo:

18. Glede odločitve o preživninski obveznosti za čas do izdaje sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče le-to v tem delu razveljavilo na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 354. člena ZPP. V preostalem delu pa je ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in da hkrati niso podani niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Na podlagi 353. člena ZPP je zato v nerazveljavljenem delu izpodbijano sodbo potrdilo.

O pritožbi tožnika zoper sklep o izvedenini:

19. Tožnik sodišču očita, da sklepa ni mogoče preizkusiti. To ne drži, mogoče ga je namreč preizkusiti skupaj z izvedenčevim stroškovnikom, ki se nahaja v spisu in na katerega se sklep sklicuje. Pritožbeno sodišče glede nagrade za pisno mnenje soglaša z uporabo 3. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2), ki ni najzahtevnejša možna stopnja.

20. Ker se je pregled nanašal na tri ločene psihološke profile, je utemeljena tudi trojna postavka po 50. členu Pravilnika.

21. Pritožbena trditev, da bi moralo sodišče za študij spisa nad 50 strani posebej ugotavljati, katere strani so za izvedenca relevantne in katere ne, je dlakocepska in neresna ter nasprotuje pavšalnemu tarifiranju v 48. členu Pravilnika.

22. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika proti sklepu zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).

(2) Ur. l. RS, št. 88/2010 ter poznejše spremembe; v nadaljevanju Pravilnik.