Jedro

Kljub izkazani konfliktnosti odnosov med sedaj bivšima partnerjema, tudi z medsebojnim obračunavanjem na neprimeren način, predlagateljica ni izkazala zatrjevanega nasilja, ki bi ji povzročal občutke ogroženosti in strahu ter podrejenosti, prav tako ne verjetnosti bodočega nasilja, zato ravnanja nasprotnega udeleženca ne utemeljujejo izreka ukrepov po ZPND. Namen izrečenih ukrepov po ZPND je namreč usmerjen v bodočnost, torej v preprečevanje bodočih nasilnih ravnanj in varstvo žrtev in ne v kaznovanje nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, za katera ni izkazane verjetnosti, da bi se v prihodnosti zopet ponovila.

Ukrepi zoper nasprotnega udeleženca, izrečeni po 60. členu ZNPPol, ne predstavljajo podlage za izrek ukrepov po ZPND in sodišče nanje ni vezano.

Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je brez izvedbe kontradiktornega postopka s sklepom z 29. 1. 2024 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo približevanje prebivališču predlagateljice na razdaljo manj kot 200 metrov, približevanje in zadrževanje v bližini njenega delovnega mesta na naslovu ..., v času, ko je predlagateljica glede na predviden urnik poučevanja na svojem delovnem mestu na razdaljo manj kot 30 m, navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, in vzpostavljanje vsakršnega srečanja s predlagateljico, vse pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve sklepa.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru nasprotnega udeleženca zoper izdani sklep ugodilo in slednjega v ugodilnem delu razveljavilo ter predlog predlagateljice za izrek ukrepov zavrnilo. Odločilo je, da je predlagateljica nasprotnemu udeležencu dolžna povrniti njegove stroške postopka, o katerih bo odločilo s posebnim sklepom.

3.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugo sodnico, oziroma podredno, da ga razveljavi in ugovor nasprotnega udeleženca zavrne. V obširni pritožbi zatrjuje obstoj bistvenih kršitev določb postopka, predvsem pa nasprotuje dokazni oceni sodišča glede posameznih dogodkov, izpostavlja svoje doživljanje razmerja z nasprotnim udeležencem ter občutke ogroženosti in podrejenosti, ki jih sodišče ni ustrezno prepoznalo. Na več mestih sodnici očita pomanjkanje strokovnega medicinskega in psihološkega znanja ter napačno interpretacijo neposredne zaznave ravnanj udeležencev ob zaslišanju. Zaradi preglednosti odločbe sodišče druge stopnje pritožbenih navedb ne bo podrobneje povzemalo, temveč se bo do bistvenih opredelilo v nadaljnji obrazložitvi.

4.Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jih zagotavljajo drugi predpisi (Družinski zakonik - DZ, Obligacijski zakonik - OZ, z določili, ki se nanašajo na kršitev pravic osebnosti, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti1. Njegov namen ni kaznovalni, temveč, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Pri tem zakon med družinske člane uvršča tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu, in tudi, če je razmerje že prenehalo (prvi in drugi odstavek 3. člena ZPND). Ker so partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni relevantno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Namen zakona namreč ni v tem, da se s posebnimi ukrepi rešujejo konfliktni odnosi med partnerjema, h katerim prispevata oba. Zato je naloga sodišča najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici zato, da so žrtve nasilnih dejanj ter gre za takšno raven nasilja, da je poseg države glede na okoliščine primera za zasebna razmerja nujen2.

7.Sodišče prve stopnje je po obširno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da kljub izkazani konfliktnosti odnosov med sedaj bivšima partnerjema, tudi z medsebojnim obračunavanjem na neprimeren način, predlagateljica ni izkazala zatrjevanega nasilja, ki bi ji povzročal občutke ogroženosti in strahu ter podrejenosti, prav tako ne verjetnosti bodočega nasilja, zato ravnanja nasprotnega udeleženca ne utemeljujejo izreka ukrepov po ZPND. Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, da udeleženca kot partnerja nikoli nista živela v življenjski skupnosti, da imata ločeni prebivališči, da sta partnersko zvezo ob izdaji sklepa že zaključila in da predlagateljica ni izkazala, da bi jo nasprotni udeleženec zalezoval ali jo oviral pri opravljanju njenih službenih zadolžitev, razlogom sodišča prve stopnje pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Namen izrečenih ukrepov po ZPND je namreč usmerjen v bodočnost, torej v preprečevanje bodočih nasilnih ravnanj in varstvo žrtev in ne v kaznovanje nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, za katera ni izkazane verjetnosti, da bi se v prihodnosti zopet ponovila.

8.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

9.Zmotno je pritožbeno stališče o pomanjkljivosti izreka zaradi opustitve opredelitve datuma ugovora, imena sklepa ter datuma predloga predlagateljice za izrek denarne kazni. V postopku je bil vložen le en ugovor, torej ga ni bilo treba datumsko opredeljevati, enako velja za predlog za izrek denarne kazni, prav tako je z opravilno številko zadeve, navedeno na odločbi, in datumom, sklep določno identificiran.

10.Ukrepi zoper nasprotnega udeleženca, izrečeni po 60. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ne predstavljajo podlage za izrek ukrepov po ZPND in sodišče nanje ni vezano. Drugačna dokazna ocena izvedenih dokazov, ki je ustrezno obrazložena, zato ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

11.Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov. Postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi se opredelil do narave bolezni nasprotnega udeleženca in njenih posledic na njegove reakcije ter obnašanje, bi bila zato v nasprotju z naravo postopka in njegovim namenom, hkrati pa ta dokaz tudi ne bi prispeval k ugotavljanju za ta postopek ključnih dejstev, o katerih se je sodišče lahko prepričalo z izvedbo drugih dokazov.

12.Predlagateljica v pritožbi na več mestih graja neposredne zaznave sodišča, ki jih je upoštevalo pri izdelavi dokazne ocene, sodnici očita pomanjkljivo strokovno znanje ter zapise v sodbi ocenjuje kot neprimerne in žaljive. Po sodni praksi načelo neposrednosti terja, da sodnik s svojimi čutili zaznava naravo in vsebino dokaznih sredstev in da nato isti sodnik na tej podlagi tudi sprejme dokazno oceno in sprejme odločitev v zadevi. Pri zaslišanju strank ali prič, včasih tudi izvedencev, se dokazna vrednost ne izoblikuje le po izrečenih besedah, pač pa tudi po okoliščinah, v katerih so besede izrečene: po gestah zaslišanega, barvi in tonu njegovega glasu, odločnosti ali neodločnosti, samozavesti ali zmedenosti, pri čemer v odsotnosti drugih dokazov ocena verodostojnosti neizogibno temelji tudi na okoliščinah, ki jih lahko zazna le sodnik, ki je opravil zaslišanje3. Družinski sodniki se na tem področju dodatno izobražujejo. Zato pritožbeno sodišče glede na natančen prepis zvočnega posnetka obravnav, iz katerega je razviden način predlagateljičinega izpovedovanja ter njena reakcija ob izvajanju drugih dokazov, ob primerjavi z njenim vedenjem, ki ga je moč zaznati na predloženih posnetkih udeležencev ob posameznih konfliktih, ne dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča glede neobstoja strahu in podrejenega položaja v razmerju do nasprotnega udeleženca, kar pa je v tem postopku ključno za oceno položaja žrtve in nujnost izreka ukrepov za preprečevanje nasilja.

13.Sodišče prve stopnje je glede upoštevanja novih dejstev in dokazov oba udeleženca obravnavalo enakovredno. Po tem ko ju je na drugem naroku 26. 9. 2024 opozorilo, da ne gre za postopke, v katerem bi bile domnevne žrtve nasilja otroci, zaradi česar veljajo pravila o prekluziji, kasneje podanih navedb in predloženih dokazov ni upoštevalo. V pritožbi izpostavljeni dokaz nasprotnega udeleženca na ključku (B 139) je bil predložen s pripravljalno vlogo, prejeto 11. 9. 2024, torej pred opozorilom sodišča, enako kot tudi dokazi predlagateljice v vlogi s 23. 9 2024, kar vse je sodišče prve stopnje vključilo v dokazno oceno. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka zaradi nepravilne uporabe določila 286. člena ZPP ter neenakovredne obravnave udeležencev glede na navedeno ni utemeljen. Pritožbeno sodišče pa tudi pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da bi predlagateljica trditve o poškodbi kolena lahko postavila pravočasno.

14.Udeleženca sta na naroku 7. 6. 2024 soglašala, da se zvočni posnetki in drugo listinsko gradivo štejejo za izvedeno. Predlagateljica tudi na kasnejših narokih ni zahtevala neposrednega predvajanja dodatno predloženih posnetkov ter ni grajala kršitve zaradi opustitve njihovega neposrednega predvajanja, zato se v pritožbi na to kršitev ne more več sklicevati. Neskladnost med vsebino posnetkov in njihovem povzemanjem tudi ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč bi lahko šlo le za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če bi bilo nasprotje ugotovljeno glede odločilnih dejstev, o čemer pa pritožba konkretnejših navedb ne vsebuje.

15.V osrednjem delu pritožbe predlagateljica graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, pri čemer izpostavlja kršitev določbe 8. člena ZPP, ki uzakonja prosto dokazno oceno. Pritožbeni preizkus te ocene je omejen na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preizkušanje dejanske podlage spora. Pritožbeno sodišče se zato osredotoča na delovno metodo, torej na postopek in argumentacijo dejanskih ugotovitev in ne na vsebino oziroma odkrivanje resnice4. Ker je sodišče prve stopnje razloge za svojo odločitev podrobno pojasnilo, pri čemer je pri vsakem od izpostavljenih dogodkov navedlo dokaze, zaradi katerih ni sledilo predlagateljici o njeni podrejenosti ter strahu in ogroženosti s strani nasprotnega udeleženca, pritožbeno sodišče dokazno oceno sprejema in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Kot že pojasnjeno, zgolj konflikti med partnerjema, tudi če so ti prerasli v medsebojno besedno ali celo fizično obračunavanje, ne zadostujejo za izrek ukrepov po ZPND, če ni ugotovljene prognoze bodočega nasilja, ki bi terjala zaščito predlagateljice. Pritožbeno tolmačenje predlagateljičinega vedenja na naroku, ki je trajal neobičajno dolgo, kot znakov stiske in strahu pred nasprotnim udeležencem, dvoma v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje ne vzbuja. Enako velja za oceno nevladnih organizacij in drugih oseb, podano na podlagi predlagateljičinih interpretacij dogodkov o njeni ogroženosti. Sodišče je namreč njeno vedenje pravilno razlagalo v povezavi z drugimi dokazi, tako zvočnimi posnetki kot poslanimi SMS, pa tudi v luči ugotovitev, da je do kritičnih srečanj v spornem obdobju prihajalo predvsem na njeno pobudo in to kljub jasno izraženi želji nasprotnega udeleženca po njihovi prekinitvi.

16.Pritožba ocene ogroženosti in strahu ne uspe izpodbiti niti z vsebino sms sporočil, na katere se sklicuje, niti z vsebino zvočnih posnetkov ali s sklicevanjem na izpoved prijateljice A. A. Ni dvoma, da sta bila udeleženca v čustveno toksični vezi z burnimi reakcijami, pri čemer je opazna predlagateljičina želja po neprestanem analiziranju in komentiranju ravnanj nasprotnega udeleženca s pozicije domnevne žrtve. To velja tudi za izpostavljena dogodka s poti na Mojstrovke 22. 8. 2023 in pri nasprotnem udeležencu na domu 3. 12. 2023, ko je predlagateljica utrpela poškodbo glave. Iz zvočnega zapisa obeh dogodkov izhaja želja nasprotnega udeleženca, naj ga predlagateljica pusti pri miru, ki je ni želela upoštevati, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

19.Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek kršitve 8. člena ZPP v povezavi z dokazno oceno dogodkov v mesecu januarju in februarju 2024. Vztrajanje predlagateljice pri lastni interpretaciji dogodkov ne vzbuja dvoma v zaključek sodišča, da do srečanj med udeležencema ni prišlo zaradi namernega ravnanja nasprotnega udeleženca, temveč po naključju (33. do 35. točka obrazložitve sklepa) oziroma v mesecu februarju celo na pobudo same predlagateljice, in sicer kljub izrečeni prepovedi približevanja.

20.Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da v odnosu med strankama ni mogoče sklepati o ogroženosti predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca, ki bi imela za posledico izrek ukrepov po 19. členu ZPND zaradi takojšnje zaščite žrtve pred povzročiteljem nasilja.

21.Po določilu osmega odstavka 22. a člena ZPND sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da mora predlagateljica v obravnavanem primeru nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške, ki jih je povzročila z neutemeljenim predlogom za izrek ukrepov. Predhodni postopki po ZNPPol niso terjali vložitve novega predloga, prav tako v postopku ni bilo izkazano, da bi tega terjala ravnanja nasprotnega udeleženca v januarju 2024. Zgolj pavšalno sklicevanje na šibek premoženjski status, ki ga podatki v spisu o zaposlitvi in dodatni dejavnosti predlagateljice ne potrjujejo, na pravilnost odločitve o povračilu stroškov prav tako ne vplivajo.

22.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

23.Na podlagi 8. točke 22. a člena ZPND je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Pri tem je upoštevalo neuspeh predlagateljice s pritožbo, naravo postopka in dejstvo, da nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča.

-------------------------------

1 Poročevalec Državnega zbora št. 90/2007. 2 Tako sklep VSL IV Cp 667/2019, VSL IV Cp 420/2020. 3 Tako sodba VS RS III Ips 4/2021. 4 Primerjaj Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, str. 93, 94.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 3/1, 3/2, 19, 22a, 22a/8 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15 Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) - ZNPPol - člen 60

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.