Jedro

Ne glede na to, da ZSVarPre ali ZUPJS določata drugačen upravni postopek, kot je določen v ZUP, razveljavitev odločbe v postopkih uveljavljanja pravic po ZSVarPre ne more imeti drugačnega učinka kot sicer velja po splošni pravni teoriji, torej le za naprej po izdaji prvostopne odločbe. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZUP in pri odločitvi, od kdaj dalje učinkuje nova odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnica ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev socialno varstveih prejemkov, pravilno uporabilo inštitut razveljavitve, tako da je datum 1. 1. 2012 nadomestilo z datumom 30. 4. 2012 (to je zadnjim dnem v mesecu, v katerem je bila izdana nova odločba o neupravičenosti do socialno varstveni prejemkov). V kolikor bi sodišče prve stopnje pri odločitvi sledilo tožencu in pustilo v veljavi datum 1. 1. 2012, za kar se zavzema pritožba, bi prišlo do posega v pravnomočno odločbo in pridobljeno pravico, kar ustava izrecno prepoveduje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 1. 2014, v odločbi tožene stranke ... z dne 7. 4. 2012 pa je datum 1. 1. 2012 nadomestilo z datumom 30. 4. 2012 ter odločilo, da v ostalem ostane ta odločba nespremenjena (točka I in II izreka). Zavrnilo pa je zahtevek za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev tudi od 1. 5. 2012 dalje.

2. Zoper ugodilni del I. in II. točke izreka je pritožbo vložil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Citira 2. odstavek 68. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre), po katerem center za socialno delo odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka v vsakem primeru razveljavi. Če upravičenec izpolnjuje pogoje, mu za isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona, to je od 1. 1. 2012 prizna ustrezno pravico, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialnovarstvenega prejemka. To potrjuje tudi 4. odstavek tega člena, medtem ko 5. člen ureja le situacijo, ko je upravičenost podana po ZSVarPre v višjem znesku kot po starih predpisih. Poleg tega že beseda razveljavitev lahko učinkuje le za naprej, v nasprotnem primeru bi šlo za poseg v pravnomočno odločbo in v pridobljene pravice. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje zmotno, sodba pa v izpodbijanem delu, ko je sodišče datum razveljavitve 1. 1. 2012. nadomestilo z datumom 30. 4. 2012, pa napačna. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo 1. odstavka 34. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS), ki določa subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP). ZSVarPre in ZUPJS pa za pravice iz javnih sredstev določata poseben upravni postopek. Določbo 2. odstavka 68. člena ZSVarPre je treba brati v povezavi z 71. členom ZSVarPre in 32. člen ZUPJS in o pravici odločiti od 1. 1. 2012. Dodatno se sklicuje na namen prehodne določbe 5. odstavka 56. člena ZUPJS, ki je ravno v tem, da se spremembe uveljavijo s 1. 1. 2012. Ta določba je centrom za socialno delo dajala zakonito podlago za poseganje v pravnomočne odločbe s 1. 1. 2012. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa pritožba ne navaja. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. V obravnavanem primeru sta predmet spora dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 10. 1. 2014 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 7. 4. 2012. S slednjo odločbo je prvostopni organ odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 10. 11. 2011 razveljavil z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da vlagateljica, sedaj tožnica, ni upravičena do denarne socialne pomoči, ni upravičena do pravice za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in ni upravičena do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

6. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnem spisu, je Center za socialno delo A. na podlagi 66. in 68. člena ZSVarPre po uradni dolžnosti ugotavljal, ali tožnica, ki je bila ob začetku uporabe tega zakona upravičena do denarne socialne pomoči po odločbi centra za socialno delo št. ... z dne 10. 11. 2011, še naprej izpolnjuje pogoje za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov.

7. Pravna podlaga za odločitev v obravnavanem primeru je ZSVarPre. Ta v 66. členu določa, da centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnost ugotovijo, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne odločbe. Nadalje je določeno, da center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica iz prejšnjega odstavka in določi njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja socialnovarstvenih prejemkov po tem zakonu.

8. Drugi odstavek 66. člena centre za socialno delo pooblašča, da izdajo odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavijo odločbo. To pomeni, da gre za razveljavitev odločbe, ki ima vedno učinek le za naprej, ne pa za nazaj, do kakršnega učinka bi lahko prišlo le v primeru odprave odločbe ali v primeru uporabljenih izrednih pravnih sredstev, v kolikor bi šlo za takšno situacijo.

9. Ne glede na to, da ZSVarPre ali ZUPJS določata drugačen upravni postopek, kot je določen v ZUP in to ima pritožba prav, pa razveljavitev, ki je v konkretnem primeru za pritožbeno rešitev zadeve sporna, v postopkih uveljavljanja pravic po ZSVarPre ne more imeti drugačnega učinka kot sicer velja po splošni pravni teoriji, torej le za naprej po izdaji prvostopne odločbe. Nenazadnje pa tudi ni mogoče poseči v pridobljene pravice in odločiti, da tožnica nima pravice do denarne socialne pomoči že od 1. 1. 2012. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZUP in pri odločitvi od kdaj dalje učinkuje nova odločba, pravilno uporabilo inštitut razveljavitve tako, da je datum 1. 1. 2012 nadomestilo z datumom 30. 4. 2012. V kolikor bi sodišče prve stopnje pri odločitvi sledilo tožencu in pustilo v veljavi datum 1. 1. 2012, za kar se zavzema pritožba, bi prišlo do posega v pravnomočno odločbo in pridobljeno pravico, kar ustava izrecno prepoveduje in je to sodišče prve stopnje tudi izrecno poudarilo. Pritožba ima sicer prav, da je bil namen zakonodajalca, da z novo ureditvijo socialnovarstvenih prejemkov uživalcem pravic po prejšnjih predpisih, pravice prevede s 1. 1. 2012, to je s pričetkom uporabe ZSVarPre. Takšna ureditev je tudi sprejemljiva v primerih, ko upravičenci izpolnjujejo pogoje za prodobitev socialnovarstvenih prejemkov po novem zakonu, ne more pa veljati takšna ureditev za tiste upravičence, ki pogojev za pridobitev socialnovarstvenih prejemkov po novem zakonu več ne izpolnjujejo. Za takšen primer gre v konkretni zadevi. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na 71. člen ZSVarPre oziroma 56. člen ZUPJS.

10. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.