Jedro

Kadar skupnost lastnikov stanovanj, ki opravlja upravniške posle, uveljavlja terjatev, ki izvira iz poslov upravljanja večstanovanjske stavbe, je podana njena aktivna legitimacija.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II., III., in IV. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 195801/2013 z dne 6. 1. 2014 v prvem odstavku izreka glede glavnice v višini 43,80 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 43,80 EUR od 12. 2 2014 dalje ter v tem delu postopek ustavilo (I. toča izreka). Sklep o izvršbi VL 195801/2013 z dne 6. 1. 2014 je v prvem odstavku razveljavilo glede zakonskih zamudnih obresti od 43,80 EUR od 19. 10. 2013 do 11. 2. 2014 in v tem obsegu tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (II. točka izreka), v tretjem odstavku izreka pa ga je v celoti vzdržalo v veljavi (III. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati stroške pravdnega postopka v višini 32,35 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper II. in IV. točko izreka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanih delih razveljavi in ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke s stroškovno posledico. Odločitev sodišča temelji na napačni uporabi materialnega prava in bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (15. točka prvega odstavka 339. člena ZPP). Zaključek sodišča prve stopnje, da aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana, je napačen, kar potrjuje tudi odločba VS RS II Ips 80/2014 z dne 26. 11. 2014. Tožeča stranka terjatve ni vtoževala kot klasični upravnik, temveč kot organizacijska oblika – skupnost lastnikov stanovanj. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno zaključilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana. Na računu tožnice se nahajajo zgolj sredstva etažnih lastnikov, tožnica nima nobenih drugih poslovnih ali fiduciarnih računov. Tožnica zavrača tudi očitek sodišča, da ni že v prvi vlogi utemeljila zahtevka po temelju in višini. To je storila v celoti.

3. Tožena stranka se pritožuje zoper stroškovno odločitev v III. točki izreka sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in tožnici naloži plačilo stroškov izvršilnega postopka oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni uspela izkazati svoje aktivne legitimacije, je toženka v postopku v celoti uspela, zaradi česar ji sodišče ne bi smelo naložiti plačila stroškov izvršilnega postopka.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka skupnost stanovalcev večstanovanjske hiše, ki opravlja upravniške posle in od toženke, etažne lastnice, zahteva plačilo obratovalnih stroškov.

6. V skladu s prvim odstavkom 72. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) lahko etažni lastniki sprejmejo sklep, da se za upravljanje z večstanovanjsko stavbo ustanovi skupnost lastnikov kot pravna oseba. Člani skupnosti lastnikov morajo mesečno plačati skupnosti lastnikov vsak svoj delež stroškov upravljanja ter vplačilo v rezervni sklad (prvi odstavek 80. člena SZ-1).

7. O vprašanju aktivne legitimacije skupnosti lastnikov večstanovanjske stavbe se je, kot utemeljeno navaja pritožba, Vrhovno sodišče že izreklo v sodbi II Ips 80/2014 z dne 26. 11. 2014 na podlagi dopuščene revizije (II DoR 154/2013), zaradi odločitve o pomembnem vprašanju zaradi usmeritve sodne prakse. V navedeni odločbi je potrdilo pravilnost stališča sodne prakse glede obstoja aktivne legitimacije skupnosti lastnikov večstanovanjske stavbe v primeru, kadar slednja uveljavlja terjatev, ki izvira iz poslov upravljanja večstanovanjske stavbe. Če pa terjatev izvira iz posla, ki presega omejeno sposobnost skupnosti (omejena je na sklepanje poslov upravljanja večstanovanjske stavbe), pa so nosilci pravice materialnega prava etažni lastniki sami in ne skupnost. Za odločitev o obstoju aktivne legitimacije skupnosti lastnikov je tako bistvena ugotovitev o naravi pravnega posla, iz katerega izvira spor.

8. Po ugotovitvi sodbe tožnica od toženke (etažne lastnine) v obravnavanem primeru vtožuje terjatev iz poslov upravljanja večstanovanjske stavbe,(1) zato je materialnopravno napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnici odreklo aktivno legitimacijo. Sklicevanje sodbe na pravno mnenje občne seje VSS z dne 18. 12. 2001 v obravnavanem primeru ni uporabljivo, ker se ne nanaša na primere, ko upravniške posle opravlja skupnost lastnikov večstanovanjske stavbe (72. člen SZ-1).

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP). Sodba se do (drugih) ugovorov tožene stranke ni opredelila, ker je tožbeni zahtevek zavrnila že zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije (24. točka obrazložitve).

10. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke, posledično pa tudi pritožbi tožene stranke zoper stroškovno odločitev, ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (II., III. in IV. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen ZPP). Manjka obsežen sklop odločilnih dejstev, zato bi bila kršena pravica strank do pravnega sredstva, če bi dejansko stanje dopolnjevalo pritožbeno sodišče samo. Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na obrazloženo, niso potrebni.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Gre za obratovalne stroške in sicer strošek polnjenja sistema centralne kurjave.