Jedro

V ZPIZ-2, ZDSS-1 ali ZUP ni pravne podlage, da bi moral toženec po postopku sodne presoje dokončne odločbe, le-to popraviti ali dopolniti s posebno odločbo, brez da bi ga za to sodišče izrecno zavezalo.

Ugotovitev sodišča v predhodnem sodnem postopku o potrebnosti dodatnih fizičnih razbremenitev za tožnika je potrebno razumeti v smislu, da mora toženec ob nadaljnjem odločanju o tožnikovih pravicah upoštevati v sodnem postopku opredeljeno preostalo delovno zmožnost tožnika. Slednje je tudi spoštovano, saj je sodišče ugotovilo, da je toženec dodatno priznano razbremenitev upošteval pri odločanju o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 1. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 6. 2023 ter da je toženec dolžan izvršiti sodbo sodišča V Ps 389/2011 z dne 24. 9. 2013 na način, da odločbo št. ... z dne 10. 1. 2011 popravi v skladu z II. točko izreka sodbe sodišča V Ps 389/2011 z dne 24. 9. 2013 in tako popravljeno odločbo št. ... z dne 10. 1. 2011 vroči vsem naslovnikom, ki so jo prejeli ter da mu toženec povrne povzročeno škodo. Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik zatrjuje, da je neresnična ugotovitev sodišča, da je bila odločba z dne 10. 1. 2011 opr. št. ... izvršena v duhu sodbe V Ps 389/2011. Toženec ni pristopil k popravku odločbe ali dopolnitve. Odločba ni bila preklicana v duhu 225. člena ZUP ter omogoča manipulacijo z omejitvami v škodo tožnika. Odločbo z dne 10. 1. 2011 je toženec poslal tožniku, tožencu OE A., izpostavi B. z dosjejem, Zdravstvenemu domu A., tožnikovi osebni zdravnici in ZZZS, OE A. Dne 13. 1. 2023 je bil na podlagi neresničnih navedb sprožen postopek zdravstvene zaposlitve svetovanja. Ugotovljeno je, da zdravstvena dokumentacija, katera je sestavni del takšnega postopka neurejena, saj toženec ni popravil odločbe z dne 10. 1. 2011. Zaradi tega je bil izveden poskus šikaniranja in diskreditacije tožnika. Tožencu bi morali odrediti, da v duhu varnosti in zdravja pri delu odredi izvršitev sodbe V Ps 389/2011 z dne 24. 9. 2013, pravnomočno 27. 3. 2014 skladno z II. točko izreka. Navedenim osebam bi moral toženec poslati popravljeno odločbo v duhu II. točke izreka sodbe V Ps 389/2011 z dne 24. 9. 2013. O začasni nezmožnosti za delo je težko odločati brez ustrezne dokumentacije. Ogrožena je varnost invalidov. V odločbo je potrebno dodati razbremenitev "brez vsiljenega ritma dela in tempa" in "ob ergonomski prilagoditvi delovnega okolja". Ker toženec tega ni storil prihaja do grobih zlorab in kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 1. 2024 v zvezi z odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 6. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva o popravi odločbe št. ... z dne 10. 1. 2011.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali bi moral toženec, upoštevajoč sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 389/2011 z dne 24. 9. 2013, izdati popravek odločbe št. ... z dne 10. 1. 2011.

7.Iz listovne dokumentacije je razvidno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. V Ps 389/2011 z dne 24. 9. 2013 zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 10. 1. 2011 in odločbe št. ... z dne 23. 8. 2010 ter opredelitev poklicne bolezni kot vzrok priznane invalidnosti. Hkrati pa je v drugem odstavku odločbe toženca št. ... z dne 10. 1. 2011 za besedo "sede" dodalo stvarno razbremenitev "brez vsiljenega ritma dela in tempa" in "ob ekonomski prilagoditvi delovnega okolja".

8.Pritožbeno sodišče ne more slediti ključnemu pritožbenemu očitku, da je, ker toženec ni vsem deležnikom predhodnega invalidskega postopka poslal popravljene odločbe, ogrožena pravna varnost tožnika. Sodišče je v 10. točki obrazložitve ugotovilo, da tožencu sodišče s citirano sodbo V Ps 389/2011 v izreku ni naložilo nobenih dodatnih obveznosti v smislu ponovnega upravnega odločanja glede dokončne odločbe št. ... z dne 10. 1. 2011. Sodišče je pravilno izpostavilo, da ni ne v ZPIZ-2 ne v ZDSS-1 ali ZUP pravne podlage, da bi moral toženec po postopku sodne presoje dokončne odločbe, le-to popraviti ali dopolniti s posebno odločbo, brez da bi ga za to sodišče izrecno zavezalo. Kot ključno, je izpostavljena toženčeva obveznost spoštovanje sodnih odločb pri nadaljnjem odločanju o tožnikovih pravicah. Ugotovitev sodišča v predhodnem sodnem postopku o potrebnosti dodatnih fizičnih razbremenitev za tožnika je potrebno razumeti v smislu, da mora toženec ob nadaljnjem odločanju o tožnikovih pravicah upoštevati v sodnem postopku opredeljeno preostalo delovno zmožnost tožnika.

9.Slednje je tudi spoštovano, saj je sodišče ugotovilo, da je toženec dodatno priznano razbremenitev upošteval pri odločanju o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost. Iz obrazložitve odločbe toženca št. ... z dne 11. 1. 2017, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici do nadomestila za invalidnost, je razvidno, da je po izdani sodbi V Ps 389/2011 toženec upošteval dodatni razbremenitvi in na tej podlagi tožniku priznal pravico do nadomestila za invalidnost.

9.Dokončna odločba št. ... z dne 10. 1. 2011 je postala pravnomočna šele, ko je postala pravnomočna citirana sodba V Ps 389/2011, torej 27. 3. 2014.

10.Sodišče je v 11. točki obrazložitve, pravilno obrazložilo, da je toženec pri odločanju sicer nepravilno uporabil določbo 183. člena ZPIZ-2, vendar ker v konkretni zadevi slednje ni imelo vpliva na pravilnost in zakonitost zavrnitve tožnikove zahteve, intervencija sodišča ni potrebna.

11.Pravilno je sodišče zavrnilo tudi odškodninski zahtevek in v 12. točki obrazložitve pojasnilo, da ker ni podanega protipravnega ravnanja toženca, ne gre za obstoj prvega od kumulativno opredeljenih pogojev odškodninske odgovornosti skladno s 131. členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 v nadaljevanju OZ). Nenazadnje tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal arbitrarnega ravnanja toženca, ki ga OZ zahteva za civilni delikt. Toženec je izkazal, da je dodatno stvarno razbremenitev po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 389/2011 v svojih uradnih evidencah upošteval, kar vse predstavlja podlago za nadaljnje odločanje.

12.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Upoštevajoč dodatni fizični razbremenitvi.

2Kot podlago za odločanje je toženec upošteval dokončno odločbo št. ... z dne 10. 1. 2011 in sodbo V Ps 389/2011.

3Tretji odstavek 225. člena ZUP.

4Tožnik lahko dokazuje svojo invalidnost z dokončno odločbo št. ... z dne 10. 1. 2011 in sodbo V Ps 389/2011 (dodatni stvarni razbremenitvi).

Zveza: