Jedro

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v konkretnem primeru ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pristali na krajevno pristojnost sodišča z območja Celja. Okrajnih sodišč, ki sodijo v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, je več. Med njimi je tudi Okrajno sodišče v Žalcu, ki bi bilo pristojno tudi v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je prav to sodišče stvarno in pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. VL 33160/2020-2 z dne 21. 5. 2020 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 30. 6. 2020 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo v nadaljnjem pravdnem postopku o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Celju. Stranki postopka se zoper sklep nista pritožili.

2. Okrožno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPP). Meni, da za odločanje ni stvarno pristojno, saj vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, ne gre za gospodarski spor (pravdni stranki sta društvi) niti ni podana pristojnost okrožnega sodišča po kakšnem drugem kriteriju. Za odločanje naj bi bilo tako pristojno okrajno sodišče, in sicer – upoštevaje določbe o splošni krajevni pristojnosti – Okrajno sodišče v Žalcu.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

4. Okrožno sodišče v Celju, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, je ob predhodnem preizkusu tožbe najprej po uradni dolžnosti (za kar ima procesnopravno podlago v drugem odstavku 19. člena ZPP) pravilno ugotovilo, da ni stvarno pristojno. Upoštevaje znane okoliščine primera (gre za spor med pravnima subjektoma, ki sta društvi, o denarni terjatvi v vrednosti 1.500 EUR, torej za premoženjskopravni zahtevek) in določbe 32. člena ZPP namreč po nobenem kriteriju ne gre za pristojnost okrožnega sodišča. Za odločanje je tako stvarno pristojno okrajno sodišče. 5. Okrožno sodišče v Celju še meni, da je glede na pravila o splošni krajevni pristojnosti za zadevo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu, saj ima toženka sedež v Žalcu.

6. Ugovor krajevne nepristojnosti je v domeni tožene stranke. Poda ga lahko najkasneje v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP). Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa tak trenutek nastopi še prej. Ko Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) ob razveljavitvi sklepa o izvršbi določi sodišče, ki bo stvarno in krajevno pristojno za pravdo, imata stranki zoper tak sklep možnost pritožbe.1 Sodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v konkretnem primeru ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pristali na krajevno pristojnost sodišča z območja Celja. Okrajnih sodišč, ki sodijo v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, je več. Med njimi je tudi Okrajno sodišče v Žalcu, ki bi bilo pristojno tudi v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je prav to sodišče stvarno in pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.2 1 Če pa bi stranki želeli uveljavljati celo pristojnost na podlagi morebitnega sporazuma o krajevni pristojnosti, bi moral upnik to uveljavljati in sporazum določno označiti že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga tudi priložiti (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). 2 Primerjaj s sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I R 82/2016 z dne 21. 7. 2016, I R 114/2016 z dne 10. 11. 2016 in I R 183/2018 z dne 29. 11. 2018, kjer pa je šlo za položaje, ko je stvarno nepristojno okrožno sodišče zadevo odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču z območja krajevne pristojnosti drugega okrožnega sodišča. V teh zadevah je Vrhovno sodišče odločilo, da je pristojno okrajno sodišče s kraja prvotnega okrožnega sodišča, čeprav na podlagi pravila o splošni krajevni pristojnosti to ne bi bilo pristojno. V zadevi I R 18/2018 z dne 22. 2. 2018 je že COVL določil pravilno stvarno pristojnost okrajnega sodišča, stranki pa se nista pritožili glede določitve krajevne pristojnosti. Krajevno pristojno je zato ostalo tisto sodišče, ki mu je COVL odstopil zadevo, čeprav ni šlo za sodišče, pristojno po pravilih o splošni krajevni pristojnosti.