6. 3. 2003

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Upravne enote Litija, na seji dne 6. marca 2003

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 1511/2, 1520, 1521, 1522/1, 1522/3 in 1524/1, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 154 k.o. Ž., ter parc. št. 1511/3, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 463 k.o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Litiji.

Obrazložitev

A.

1.Andreja Maček je pri upravnemu organu vložila zahtevo za denacionalizacijo zemljišč, ki naj bi bila podržavljena z arondacijsko odločbo Arondacijske komisije Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 462-1/62-6/21-14/81 z dne 11. 11. 1963.

Arondacijska odločba se je nanašala na zemljišča parc. št. 1511/2, 1520, 1521, 1522/1, 1522/3, 1524/1 in 1527/10, vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 154 k.o. Ž., ter parc. št. 1511/3, vpisano v zemljiškoknjižnem vložku št. 463 k.o. Ž. Upravna enota Litija je z delno odločbo št. 321-27/96 z dne 31. 5. 2002 (ki je postala pravnomočna 18. 6. 2002) odločila o denacionalizaciji zemljišča parc. št. 1527/10 k.o. Ž. Iz te delne odločbe je razvidno, da po smrti upravičenke pravico do denacionalizacije uveljavlja A. A. Upravna enota Litija navaja, da je dne 24. 12. 2002 od Državnega pravobranilstva Republike Slovenije prejela kupoprodajno pogodbo z dne 2. 11. 1963, ki se nanaša na ista zemljišča. Z dopisom z dne 7. 1. 2002 je Upravna enota zadevo odstopila Okrajnemu sodišču v Litiji. Sodišče je spis z dopisom št. "D" N 1/2003 z dne 8. 1. 2003 vrnilo Upravni enoti. Okrajno sodišče je štelo, da je bila zadeva sodišču odstopljena pomotoma, saj naj bi bilo iz zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska razvidno, da so bile navedene parc. št. podržavljene na podlagi arondacijske odločbe z dne 11. 11. 1963, izdane na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ), ki je naveden v 29. točki 3. člena Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Okrajno sodišče zato meni, da je v skladu s 54. členom ZDen za odločanje o tej zahtevi za denacionalizacijo pristojna Upravna enota Litija. Upravna enota Litija pa je vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti.

B.

2.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

3.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ali 5. člen ZDen.

4.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna.

Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba.

Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

5.Taka je tudi obravnavana zadeva glede nepremičnin, ki so bile predmet tako kupoprodajne pogodbe z dne 2. 11. 1963 kot tudi odločbe o arondaciji št. 462-1/62-6/21-14/81 z dne 11. 11. 1963. Iz arondacijske odločbe namreč ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Arondacijska odločba z dne 11. 11. 1963 tako ni mogla biti posledica arondacijskega postopka, ki bi bil izveden po določbah TZIKZ, temveč je bil podlaga za njeno izdajo poprej sklenjen veljavni pravni posel. V obravnavani zadevi je torej šlo za pogodbeni prenos nepremičnin, ki so navedene v kupoprodajni pogodbi. Zato je glede teh nepremičnin kasneje izdana odločba o arondaciji fiktivna, služila pa naj bi le izvršitvi pogodbe o zemljiškoknjižnem vpisu.

6.Po navedenem je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe z dne 2. 11. 1963, pristojno Okrajno sodišče v Litiji.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić