Jedro

Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.

Izrek

I. Pritožba obsojenega M. H. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je s sklepom V Kr 28810/2015 z dne 14. 3. 2017 na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pod točko I izreka predlog obsojenega M. H. za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist z dne 21. 2. 2017 zavrnilo, pod točko II izreka pa je odločilo, da se obsojenemu M. H. na podlagi sodbe I K 28810/2015 z dne 16. 11. 2015 zaradi v celoti neopravljenega dela v splošno korist kazen šest mesecev zapora izvrši. 2. Zoper sklep se je pritožil obsojenec, ki v pritožbi navaja, da je bil v programu zdravljenja zaradi odvisnosti od drog in da bi želel delo v splošno korist opraviti ter predlaga, da se mu rok za opravo dela v splošno korist podaljša, da ga bo lahko opravil po prestani zaporni kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da obsojenec v določenem enoletnem roku niti delno ni opravil 360 ur dela v splošno korist, ki so mu bili naloženi s sodbo Okrožnega sodišča I K 28810/2015 z dne 16. 11. 2015 in da dela v splošno korist niti ni pričel opravljati, razlogi za to pa so na njegovi strani, ker se je in se še nahaja na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, kazen zapora pa bo po sodbi Okrajnega sodišča II K 16989/2015 z dne 4. 3. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Kp 16989/2015 z dne 7. 6. 2016 predvidoma prestal 18. 6. 2018. Ker je dveletni rok, v katerem lahko opravi delo v splošno korist, nepodaljšljiv, se bo v predmetni zadevi iztekel 12. 12. 2017, saj je sodba postala pravnomočna in izvršljiva 12. 12. 2015, in ob upoštevanju, da mora v celoti prestati še kazen po sodbi Okrajnega sodišča I K 33440/2015 z dne 30. 5. 2016 v višini štirih mesecev zapora in kazen po sodbi Okrajnega sodišča II K 11420/2016 z dne 13. 9. 2016, s katero mu je bila izrečena kazen zapora dveh mesecev, ni mogoče pričakovati, da bo delo v splošno korist lahko v navedenem roku opravil. 5. Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.

6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

7. Ker je obsojenec na prestajanju zaporne kazni in nima premoženja, kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, ga je pritožbeno sodišče sodne takse kot stroška pritožbenega postopka zaradi neuspešne pritožbe oprostilo.