Jedro

Stroške za hrambo dolžnikovih stvari, ki so bile dane v hrambo po prisilni izselitvi prostorov, nosi dolžnik.

Izrek

Pritožbi izvršitelja se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se:

1. v tč. 1. izreka izvršitelju poleg že priznanih stroškov priznajo še stroški v znesku 202.440,00 SIT;

2. v tč. 3. izreka priznani stroški v znesku 1.397.640,00 SIT znižajo za znesek 202.440,00 SIT;

3. tč. 4. izreka spremeni tako, da je upnik dolžan izvršitelju v osmih dneh plačati znesek 134.364,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.7.2004 dalje do plačila.

V ostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevi izvršitelja Z. Z., da se odloči o njegovih stroških postopka, ki jih je priglasl 24.4.2002, 11.9.2003, 12.1.2004 in 19.4.2004. Sodišče prve stopnje je o izvršiteljevi zahtevi odločilo tako, da je izvršitelju na podlagi računa dne 24.4.2002 priznalo stroške v znesku

98.480,00 SIT, glede računa z dne 11.9.2003 za znesek 123.444,00 SIT je ugotovilo, da je izvršiteljev obračun pravnomočen, ker upnik ni zahteval, da o njem odloči sodišče, glede računa z dne 12.1.2004 v znesku 1.377.280,00 SIT in 19.4.2004 v znesku 28.800,00 SIT je sodišče ugotovilo, da se računa nanašata na hrambo in uničenje stvari in da upnik izvršitelju teh stroškov zato ni dolžan povrniti, mu jih je pa dolžan povrniti dolžnik. V tč. 4. izreka je opravilo poračun med stroški, ki jih je upnik založil v znesku 290.000,00 SIT in stroški, ki jih je upnik dolžan plačati izvršitelju po računih z dne

24.4.2002 in 11.9.2003 v skupni višini 221.924,00 SIT in zato naložilo izvršitelju, da je dolžan upniku vrniti 68.076,00 SIT predujma.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo izvršitelj iz razloga zmotno uporabljenega materialnega prava, v kateri predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča ustrezno spremeni. Bistvo pritožbenih navedb je: - izvršitelj je od upnika prejel izjavo z dne 3.4.2001, da bo poravnal vse dodatne stroške v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine; - upnik je dolžan založiti sredstva za plačilo stroškov hrambe za odpeljane stvari na podlagi določila 38. člena ZIZ; - ni logike, da mora izvršitelj kriti stroške hrambe dolžnikovih stvari, stroškov od dolžnika pa ne more izterjati. Zato se ne strinja z odločitvijo glede odločitve o stroških po računih z dne 12.1.2004 in 19.4.2004; - stroški so nastali tudi po krivdi sodišča, ki v zadevi ni tekoče odločalo.

Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da izvršitelj ni stranka postopka in da je zato njegovo pritožbo zavreči. Pritožba je delno utemeljena.

V tej zadevi se odloča tudi o računu z dne 24.4.2002, ko je sodišče v skladu z določili ZIZ/98 odločalo o izvršiteljevih stroških in ker se odloča o stroških, ki se nalagajo v plačilo dolžniku, ima izvršitelj pravni interes na pritožbi.

Izvršitelj utemeljeno uveljavlja, da mu je upnik dolžan povrniti tudi stroške za delovno silo in prevoz, ki so nastali ob izselitvi

17.4.2002, v znesku 202.440,00 SIT, ki jih je izvršitelj tudi priglasil v stroškovniku z dne 24.4.2002. Iz tega razloga je bilo izpodbijani sklep spremeniti tako, da se v tč. 1. izreka izvršitelju priznajo še stroški v znesku 202.440,00 SIT, v tč. 3. izreka za ta znesek znižajo stroški, ki jih je izvršitelju dolžan povrniti dolžnik in v tč. 4. izreka, pri poračunu predujma to spremenjeno dejstvo upoštevati. Rezultat poračuna je, da mora upnik izvršitelju plačati še znesek 134.364,00 SIT (predujem 290.000,00 SIT, priznani stroški:

98.480,00 SIT, 123.444,00 SIT in 202.440,00 SIT, skupaj 424.364,00 SIT, mankajoči predujem v znesku 134.364,00 SIT), ne pa da je izvršitelj dolžan upniku vrniti 68.076,00 SIT. Pritožbi izvršitelja je bilo zato v tem delu ugoditi in izpodbijani sklep ustrezno spremeniti.

Ostale pritožbene navedbe niso utemeljene. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se upnikova izjava z dne 3.4.2001 nanaša zgolj na stroške nastale ob izpraznitvi nepremičnine, ki jih je bil upnik itak dolžan nositi na podlagi določila 38. člena v zvezi s 3. odstavkom 221. člena ZIZ, ki je veljal v času oprave izvršbe (Ur.

list RS št. 51/98). Veljavnost upnikove izjave pa se ne more raztezati na stroške, ki jih po zakonu upnik ni bil dolžan nositi, to je na stroške hrambe in uničenja dolžnikovih stvari, ker je glede teh stroškov posebno določilo v 2. odstavku 222. člena ZIZ/98, v katerem je določeno, da se stvari, ki jih ni bilo možno izročiti osebam, katerim se lahko izročijo, izročijo v hrambo komu drugemu na dolžnikove stroške. Izvršitelj tudi nima pravice zahtevati od upnika, da mu daje izjavo o tem, da bo stroške poravnal. Izvršitelj ima za svoje stroške pravico zahtevati predujem oziroma sedaj varščino in to samo za tiste stroške, ki jih je dolžan nositi upnik. Izvršitelj torej nima prav, da je upnik dolžan založiti stroške za hrambo odpeljanih stvari pri prisilni izselitvi nepremičnine na podlagi določila 38. člena ZIZ, ker obstaja specialna določba v 2. odstavku

222. člena ZIZ, da ti stroški neposredno bremenijo dolžnika.

Izvršitelju mora te stroške povrniti dolžnik in sodišče nima pravne podlage, da bi odločilo drugače. Odločitev sodišča prve stopnje, da je stroške hrambe in uničenja stvari, katerih povrnitev zahteva izvršitelj z računom z dnem 12.1.2004 in 19.4.2004, izvršitelju dolžan povrniti dolžnik, je zato pravilna.

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena.