Jedro

Poleg pričakovane možnosti združitve pravd po prenosu krajevne pristojnosti v prid slednjega iz razlogov ekonomičnosti in smotrnosti govorijo še okoliščine, da se obe pravdni stranki nahajata na območju Okrožnega sodišča v Kranju (tožeča stranka ima tam poslovni sedež, toženec pa začasno bivališče in se dejansko tam nahaja), da ju zastopajo pooblaščenci iz Kranja oziroma Ljubljane in da se spor nanaša na medsebojna razmerja strank, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine na Bledu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Za odločanje v uvodoma navedem sporu je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

2. Toženec je predlagal prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Kranju, pred katerim teče pravda I P 177/2016, pričeta pred tu obravnavano P 396/2018, med istima pravdnima strankama, a v obratnih procesnih položajih: A. A. zahteva od družbe B. B. d. o. o. plačilo zneska 117.912,44 EUR s pripadki. Trdi, da se dejanske okoliščine in dokazi v obeh zadevah delno prekrivajo, pravno vprašanje, ki ga bo moralo rešiti Okrožno sodišče v Kranju v zadevi I P 177/2016, je predhodno vprašanje v tu obravnavani zadevi, terjatvi bi se lahko med seboj pobotali, tožeča stranka se nahaja na območju Okrožnega sodišča v Kranju, toženec pa se tam nahaja vsako leto vsaj pol leta. Poudarja, da je bila tožba zoper njega na Okrožno sodišče v Kopru vložena kot obramba pred zahtevkom, ki ga sam uveljavlja zoper družbo B. B. d. o. o. in bi dejansko morala biti vložena kot nasprotna tožba. Iz razlogov ekonomičnosti postopka, enotnega izvajanja dokazov in hitrejšega in lažjega reševanja obeh postopkov z manjšimi stroški bi bil primeren prenos krajevne pristojnosti v tej zadevi na Okrožno sodišče v Kranju.

3. Predlog je bil vročen tožeči stranki. Ta se nanj ni odzvala.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Iz navedb v predlogu za prenos krajevne pristojnosti izhaja toženčevo prepričanje, da bi bilo treba zadevi, ki se obravnavata pred okrožnima sodiščema v Kranju in v Kopru, obravnavati skupno. Institut, ki bi to lahko omogočil, je združitev pravd po določbah 300. člena ZPP.

6. Po stališču Vrhovnega sodišča je lahko tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti možnost združitve pravd, ki tečeta pred različnimi sodišči, po prenosu krajevne pristojnosti pa bi se obravnavale pred istim sodiščem. Delegacijo pristojnosti iz razloga (morebitne) združitve pravd lahko utemeljuje ocena, da bi bilo z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka.1 Glede na trditve toženca v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala, ni procesnih ovir za združitev pravd, vendar bo o tem na podlagi podatkov obeh spisov lahko odločilo šele Okrožno sodišče v Kranju. Vsekakor skupno obravnavanje dveh zadev načeloma pomeni pocenitev in pospešitev rešitve spora iz obeh zadev (zmanjšanje števila narokov, nepotrebnost ponavljanja dokazov iz enega postopka v drugem, dokončnost rešitve predhodnega vprašanja in drugo).

7. Poleg pričakovane možnosti združitve pravd po prenosu krajevne pristojnosti v prid slednjega iz razlogov ekonomičnosti in smotrnosti govorijo še okoliščine, da se obe pravdni stranki nahajata na območju Okrožnega sodišča v Kranju (tožeča stranka ima tam poslovni sedež, toženec pa začasno bivališče in se dejansko tam nahaja), da ju zastopajo pooblaščenci iz Kranja oziroma Ljubljane in da se spor nanaša na medsebojna razmerja strank, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine na Bledu.

8. Po tehtanju vseh gornjih argumentov in upoštevaje okoliščino, da v obravnavani zadevi še ni bil opravljen noben narok za glavno obravnavo in torej niso bili izvajani dokazi, ki bi jih moralo delegirano sodišče ponoviti, Vrhovno sodišče ocenjuje, da so razlogi za prenos krajevne pristojnosti tehtni, zato je odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa.

1 Glej sklepe I R 84/2021, I R 111/2019, I R 151/2014, III R 24/2007.