Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali lahko prvostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni s sklicevanjem na novo sodno prakso, ki je bila izdana po izdaji prvostopenjske sodbe, ne da bi dalo strankam možnost, da se o tako novo sodni praksi izjavijo? Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?

Izrek

Ali lahko prvostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni s sklicevanjem na novo sodno prakso, ki je bila izdana po izdaji prvostopenjske sodbe, ne da bi dalo strankam možnost, da se o tako novo sodni praksi izjavijo? Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?

Obrazložitev

1. Spor izvira iz kreditne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, v kateri je bilo posojilo kreditojemalcu izraženo v tuji valuti CHF.

2. Sodišče prve je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb, št. 0/07 z dne 24. 5. 2007 v notarskem zapisu s sporazumom o zavarovanju terjatve, in št. 0 z dne 17. 6. 2005 v navadni obliki, Pogodbe o potrošniškem kreditu z valutno klavzulo, št. 1/07 z dne 18. 5. 2007 in Poroštvene izjave, št. 1/07 z dne 18. 5. 2007, ter plačilo vsem tožnikom 82.849,73 EUR, prvi tožnici pa še 11.975,64 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižb in izbrisa skupne hipoteke pri nepremičninah, posamezni del št. 102 v stavbi št. ... k. o. ..., ID znak: ... kot glavni nepremičnini, ter posamezni del št. 212 v stavbi št. ... k. o. ..., ID znak: ..., in posamezni del št. 106 v stavbi št. ... k. o. ..., ID znak: ..., kot stranskima nepremičninama, ki je bila vknjižena v korist tožene stranke na podlagi prodajne pogodbe, št. ... z dne 11. 5. 2007 v zvezi z odpravkom notarskega zapisa notarke ... SV ... z dne 24. 5. 2007. Postopek, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek, je zaradi umika tožbe v tem delu ustavilo. Odločilo je, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse njene pravdne stroške.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v I.1. točki izreka spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost kreditnih pogodb, št. 0/07 z dne 24. 5. 2007 v notarskem zapisu s sporazumom o zavarovanju terjatve, in št. 0 z dne 17. 6. 2005 v navadni obliki, Pogodbe o potrošniškem kreditu z valutno klavzulo, št. 1/07 z dne 18. 5. 2007 in Poroštvene izjave, št. 1/07 z dne 18. 5. 2007; v I.4. točki izreka pa tako, da je ugotovilo, da je neveljavna vknjižba skupne hipoteke pri nepremičninah, posamezni del št. 102 v stavbi št. ... k. o. ..., ID znak: ... kot glavni nepremičnini, ter posamezni del št. 212 v stavbi št. ... k. o. ..., ID znak: ..., in posamezni del št. 106 v stavbi št. ... k. o. ..., ID znak: ..., kot stranskima nepremičninama, ki je bila vknjižena v korist tožene stranke na podlagi prodajne pogodbe, št. ... z dne 11. 5. 2007 v zvezi z odpravkom notarskega zapisa notarke ... SV ... z dne 24. 5. 2007, ter se izbriše. Odločitev v I.2., I.3., in IV. točki (glede denarnega zahtevka in stroškov, ki so nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje) je razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Postavlja naslednja vprašanja: 1) Ali lahko drugostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni s sklicevanjem na novo sodno prakso, ki je bila izdana po izdaji prvostopenjske sodbe, ne da bi dalo strankam možnost, da se o tako novi sodni praksi izjavijo? 2) Ali gre pri interpretaciji, kot jo je zavzelo Višje sodišče glede vsebine pojasnilne dolžnosti, za nedovoljeno povratno razumevanje prava oziroma za kršitev načela pravne države (2. člen ustave RS) ter enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)? 3) Ali je dogovor o valutni klavzuli podvržen presoji Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) v smislu, da se tak dogovor šteje za "pogodbeni pogoj" kot ga definira prvi odstavek 22. člena ZVPot, ali pa gre pri navedeni klavzuli za glavni predmet pogodbe, ki je oziroma mora biti per definitionem posamično dogovorjen? 4) Ali se presoja nepoštenosti dela pogodbe, ki ni "pogodbeni pogoj" v smislu ZVPot, ravno tako presoja po pravilih, ki jih določa ZVPot, ali pa je potrebno takšne druge dele pogodbe presojati po sodni praksi ki jo je na podlagi Direktive 93/13/EGS izoblikovalo Vrhovno sodišče? 5) Ali slovenska zakonodaja res omogoča, da je glavni predmet pogodbe podvržen presoji (ne)poštenosti, ne glede na to, ali je jasen? 6) Ali neizpolnitev pojasnilne dolžnosti pri kreditni pogodbi z valutno klavzulo s strani banke avtomatično pomeni, da je banka ravnala v nasprotju z vestnostjo in poštenostjo? 7) Ali neizpolnitev pojasnilne dolžnosti pri kreditni pogodbi z valutno klavzulo s strani banke avtomatično pomeni, da banka ni bila v dobri veri? 8) Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da klavzula zamenljivosti v kreditni pogodbi z valutno klavzulo ne pomeni ustreznega zavarovanja pred valutnimi tveganji? 9) Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank? 10) Ali naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo dobre vere banke?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).