Jedro

V konkretnem primeru je treba kot popolno dopustiti tudi pritožbo, ki je v konkretnem primeru opremljena le s fotokopiranim lastnoročnim (namesto neposrednim lastnoročnim) podpisom pritožnika, saj bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v pritožnikovo tudi z Ustavo zagotovljeno pravico do pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nepopolno zavrglo pritožbo toženca zoper sklep o motenju posesti z dne 6. 12. 2019. 2. Zoper sklep se toženec pravočasno pritožuje. Navaja, da ni ne odvetnik niti pravnik, kakor tudi ne politični funkcionar, je državljan Republike Slovenije in nedvomno se je pritožil na sklep opr. št. P 300/2018 z dne 6. 12. 2019 pravočasno in zakonito, kakor je dovoljeno v pravnem pouku tega sklepa. Pritožbo je pisal sam in jo je tudi podpisal, tako kot piše v pravnem pouku. Naslovil jo je na višje sodišče in ne na okrajno sodišče, ki pritožbo brez razloga zavrača. Meni, da ima pravico do poštenega in pravičnega sojenja in zato smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijan sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je toženec zoper (meritorni) sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 12. 2019 o motenju posesti pravočasno laično pritožil tako, da je na sodišče posredoval štiri izvode fotokopirane pritožbe, datirane z dne 12. 1. 20191. Prav tako pritožbeno ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožba vsebuje lastnoročni podpis, ki pa ni izviren, ampak (tako kot izvodi pritožbe) fotokopiran. Sodišče prve stopnje je zato pritožbo na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 335. členom ZPP štelo za nepodpisano in jo je na podlagi določbe prvega in tretjega odstavka 343. člena ZPP kot nepopolno zavrglo.

5. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 336. člena ZPP pravilno pojasnilo, da se za pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Ob pritožbenem poudarku, da je bila pritožba naslovljena na višje sodišče, pa je pritožniku pojasniti, da po določbi prvega odstavka 343. člena ZPP lahko prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže tudi sodišče prve stopnje.

6. Tretji odstavek 105. člena ZPP določa, da mora vložnik vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče, za izviren podpis vložnika pa se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. V 335. členu ZPP so določene obvezne sestavine pritožbe, pri čemer je kot nujna sestavina pritožbe (tretji odstavek 343. člena ZPP) poleg navedbe sodne odločbe, zoper katero se pritožba vlaga, določen tudi podpis pritožnika (1. in 4. točka 335. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP).

7. Ključno za presojo utemeljenosti pritožbe pritožnika v konkretnem primeru pa je pravno vprašanje, ali je pritožbo pritožnika, na kateri je podpis fotokopiran, mogoče šteti za popolno pritožbo in jo je zato treba vsebinsko obravnavati, za kar se pritožnik zavzema v pritožbi. Na to vprašanje pritožbeno sodišče v konkretnem primeru odgovarja pritrdilno, kar utemeljuje z naslednjimi razlogi.

8. Četudi je pretežno stališče sodne prakse, ki mu je očitno sledilo tudi sodišče prve stopnje, da fotokopirani podpis ne zadošča kriterijem iz tretjega odstavka 105. člena ZPP in tako tudi ne popolnosti pritožbe2, je v sodni praksi zaslediti tudi drugačna, nasprotna stališča3. 9. V sodni praksi in tudi pravni teoriji je mogoče že dalj časa zaznati, da se vse večji poudarek daje varstvu procesnih pravic strank, pri čemer so nekatere varovane tudi na ustavni ravni, v okviru tega pa se večkrat poudarja, da je stranka, kadar je le mogoče, upravičena do vsebinske, meritorne obravnave svojih zahtevkov in pravnih sredstev. Pravila pravdnega postopka niso sama sebi namen, ampak so potrebna toliko, kolikor je to nujno za zagotovitev pravnega varstva4. Smisel pravice do pritožbe pa je meritorna, vsebinska ocena pravilnosti prvostopenjske odločitve5. Tudi pravna teorija v zvezi s pravico do pritožbe opozarja, da mora biti zagotovljeno, da se to pravno sredstvo učinkovito uveljavi, zato niti zakon, ki neko pravno sredstvo dopušča, niti sodišče, ki ta zakon uporablja, ne smeta postavljati pretežkih formalnih ovir, ki instančnemu sodišču preprečujejo meritorni preizkus. Pri zakonskih določbah, ki sodišču omogočajo, da pritožbo zavrže, je treba ugotoviti, ali za to omejitev pravice do pritožbe obstojijo ustavno upravičeni razlogi, pri pravici do pritožbe pa je bistvena zagotovitev njene meritorne obravnave, zato je lahko ustavno sporno, če se s pretiranimi formalnimi pogoji nesorazmerno oteži dostop do instančnega sodišča6. Funkcija podpisa vloge, kamor spada tudi pritožba, je avtorizacija7, kar pomeni potrditev, da je pritožbo (ali pa kakšno drugo vlogo) resnično podpisal tisti, ki je naveden v njenih generalijah.

10. V konkretnem primeru pritožnik v pritožbi navaja, da je pritožbo napisal sam, poudarja, da nima pravne izobrazbe, in da je pritožbo skladno s pravnim poukom na sklepu z dne 6. 12. 2019 tudi podpisal. Da je na pritožbi lastnoročni podpis, sodišče prve stopnje ni podvomilo, podpis na pritožbi pa ni izviren, ker je pritožba po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje posredovana sodišču le v fotokopijah. Ob takšnih razlogih sodišča prve stopnje in nenazadnje tudi ob primerjavi (lastnoročnih, izvirnih in tudi čitljivih) podpisov pritožnika - toženca na vlogi z dne 1. 2. 2020, ki jo je pritožnik na sodišče posredoval v zvezi s predlagano taksno oprostitvijo v pritožbi z dne 12. 1. 20208 in tudi na pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep z dne 24. 2. 20209, s podpisom na pritožbi z dne 12. 1. 2020, ta ne vzbuja dvoma v pritožbeno navedbo, da je tudi pritožbo z dne 12. 1. 2020 podpisal, torej avtoriziral, pritožnik sam. Po oceni pritožbenega sodišča v primeru fotokopiranega podpisa tudi možnost zlorabe ni večja, kot npr. v primeru, če bi bil na pritožbi lastnoročen nečitljiv podpis, do katerega pa je sodna praksa tolerantna10. V konkretnem primeru pa tudi ne gre spregledati pritožbenih poudarkov, da toženec nima pravne izobrazbe ter da je pritožbo podpisal skladno s pravnim poukom. Ob tem je ugotoviti, da v pravnem pouku sklepa z dne 6. 12. 2019 pritožnik ni bil poučen tudi o tem, da mora biti podpis na pritožbi izviren.

11. Ob vsem zgoraj obrazloženem tako pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh izpostavljenih stališč pravne teorije ter novejših splošnih trendov v teoriji in sodni praksi, ki dajejo, kadar je le mogoče, prednost vsebinskemu odločanju na prvi kot na drugi stopnji, zaključuje, da je v konkretnem primeru treba kot popolno dopustiti tudi pritožbo, ki je v konkretnem primeru opremljena le s fotokopiranim lastnoročnim (namesto neposrednim lastnoročnim) podpisom pritožnika, saj bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v pritožnikovo tudi z Ustavo zagotovljeno pravico do pritožbe11. 12. Ob obrazloženem je zato pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

1 Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bila pritožba na sodišče posredovana po pošti - l. št. 31 v spisu. 2 Primerjaj npr. VSL II Cp 574/2011, I Cp 2067/2018, I Cp 784/2017, II Cp 1562/2019, I Cp 2766/2017, tudi npr. VDSS sklepa Psp 571/2015 in Psp 123/2019. 3 Primerjaj npr. VSL I Cp 906/2017 in II Cp 1344/2019. 4 Primerjaj Nina Betetto: Vsebinsko odločanje v pravdnem postopku v luči razpravnega načela in prekluzij, Odvetnik št. 61, junij 2013, primerjaj tudi sklep VSL II Cp 1344/2019. 5 Primerjaj npr. odločbo US RS Up-258/3, U-I-74/05 z dne 22. 9. 2005. 6 Primerjaj: prof. dr. Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, strani 390 - 394. 7 Primerjaj npr. sklep VS RS II Ips 319/2015 z dne 15. 9. 2016. 8 Primerjaj l, št. 34 spisa. 9 Primerjaj l. št. 39 spisa. 10 Primerjaj: Jan Zobec, komentar k 335. členu ZPP v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, ČZ Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, stran 224. 11 Primerjaj 25. člen Ustave RS.