Jedro

Starost otroka je tista okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbija domnevo nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, zlasti otroka, ki zaradi svoje zgodnje mladosti še ne more tvoriti svojega samostojnega mišljenja.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 2511/2005-14 z dne 24. 8. 2006 se spremeni tako, da se v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu tožnice K.K., tožbi ugodi in se odločbi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 27. 9. 2005, in Upravne enote Maribor z dne 28. 6. 2004, odpravita v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu K.K. II. Ugotovi se, da se K.K. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 dalje šteje za jugoslovansko in slovensko državljanko.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 28. 6. 2004, s katero je bilo med drugim ugotovljeno, da K.K. ni državljanka Republike Slovenije in da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), od 28. 8. 1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko.

2. Sodišča prve stopnje je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom upravnih organov, tožbene navedbe pa je zavrnilo kot neutemeljene. Tožnika sta v postopku imela možnost dokazati kontinuirano lojalno ravnanje njune matere, vendar nista izkazala obstoja takih okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale domnevi o nelojalnosti.

3. Drugotožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je z rojstvom pridobila državljanstvo Kraljevine Jugoslavije po poreklu in tudi domovinsko pristojnost v takratni Občini M. Uveljavitev ZDrž DFJ je dočakala kot državljanka Kraljevine Jugoslavije. Z 28. 8. 1945 je po lastnem mnenju na podlagi prvega odstavka 35. člena ZDrž DFJ pridobila državljanstvo DFJ. Uporaba 1. točke prvega odstavka 4. člena ZDrž DFJ je nepravilna. Isto velja tudi za sklicevanje sodišča na Paragraf 42 ZDrž SHS, ker je ZDrž DFJ v 43. členu izrecno razveljavil vse predpise o državljanstvu, ki so bili izdani do 6. 4. 1941, torej tudi Paragraf 42. Državljanstvo Federalne enote Slovenije je pridobila zato, ker je bila domovinsko pristojna v Občini M. (prvi odstavek 37. člena ZDrž DFJ).

4. Odgovori na pritožbo (sedaj revizijo) niso bili vloženi.

5. Revizija drugotožnice je v delu, ki se nanaša na odločitev o njenem državljanstvu, utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati in se uporabljati ZUS-1, ki je uvedel revizijo kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 odloča Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po ZUS-1. Skladno z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se vložene pritožbe do uveljavitve ZUS-1 obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, če ne izpolnjujejo pogojev iz ZUS-1 za obravnavanje kot pritožbe. Zato Vrhovno sodišče tožničino pritožbo obravnava kot revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna z uveljavitvijo ZUS-1, torej s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

8. O pritožbi oziroma sedaj reviziji drugotožnice, je Vrhovno sodišče že odločalo s sodbo X Ips 1496/2006-3 z dne 12. 12. 2007, s katero je revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo, št. Up 655/08 z dne 27. 11. 2008, sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 1496/2006-3 z dne 12. 12. 2007 razveljavilo le v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu tožnice K.K., in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Ustavno sodišče je v svoji odločbi navedlo, da pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča v svojem imenu in v imenu brata, za ustavno pritožbo v imenu brata pa ni izkazanega ustreznega pooblastila. Zato je senat Ustavnega sodišča štel, da pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča le v delu, ki se nanaša nanjo. Ker je bila posledično tudi sodba Vrhovnega sodišča razveljavljena v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu tožnice K.K., je Vrhovno sodišče pri novem odločanju presojalo le revizijo, ki jo je vložila tožnica K.K. zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odločitev o njenem državljanstvu.

10. V obravnavani zadevi gre za vprašanje, ali sama starost tožnice kot možne denacionalizacijske upravičenke, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne še mladoleten otrok, lahko vpliva na izpodbijanje zakonske domneve o nelojalnosti državljanov Kraljevine Jugoslavije nemške narodnosti, ki so bili ob uveljavitvi novele ZDrž (4. 12. 1948) v tujini in so se zato šteli za nelojalne do jugoslovanskih oblasti. Razširitev domneve nelojalnosti staršev na mladoletne otroke je po presoji Ustavnega sodišča z vidika 22. člena Ustave Republike Slovenije nedopustna, saj mora imeti vsak posameznik, ne glede na svoje prednike, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti, ki ga bremeni. Tudi Konvencija OZN o otrokovih pravicah v drugem odstavku 2. člena zagotavlja varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov. Pri odločanju o vprašanju (ne)lojalnosti je zato treba upoštevati tudi starost mladoletne osebe in se glede na njeno starost opredeliti, ali jo je mogoče šteti za nelojalno in če jo je mogoče, zakaj.

11. Ne glede na dosedanjo enotno upravno-sodno prakso pa je tudi po presoji revizijskega sodišča starost otroka tista okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbija domnevo nelojalnosti, zlasti otroka, ki zaradi svoje zgodnje mladosti še ne more tvoriti svojega samostojnega mišljenja. K.K. je bila rojena 9. 10. 1942 in ob koncu druge svetovne vojne še ni bila stara tri leta. Toliko stari otroci sodijo po ugotovitvah razvojnih psihologov v razvojno obdobje zgodnjega otroštva. Otroci do izpolnjenega sedmega leta starosti pa so po ugotovitvah pravne teorije (Štempihar, Berden) izenačeni z osebami, ki nimajo opravilne sposobnosti, njihovi pravni posli so nični. Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za otroka, ki ga je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravnorelevantne volje, tako tudi ne zavesti (ne)lojalnosti. Za toliko starega otroka domneva nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita. S tem pa niso kumulativno izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini in domneva nelojalnosti), da se drugotožnica po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen v primeru ugotavljanja državljanstva ne bi štela za jugoslovansko in slovensko državljanko.

12. S tem, ko je sodišče prve stopnje presodilo, da tožnica zaradi svoje mladosti tudi glede domneve nelojalnosti sledi usodi svoje matere, za katero v postopku ugotavljanja državljanstva ni uspela izpodbiti domneve nelojalnosti, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 35. člena ZDrž v zvezi z tretjim odstavkom 63. člena ZDen. Ker pa sta tudi tožena stranka in organ prve stopnje v postopku ugotavljanja državljanstva v obravnavani zadevi zmotno uporabila materialno pravo, je bilo treba tožbi ugoditi, odpraviti odločbi upravnih organov in o zadevi odločiti. Narava stvari v tem primeru to dopušča. Podatki, ugotovljeni v upravnem postopku, zlasti o starosti tožnice ob koncu druge svetovne vojne, pa dajejo zanesljivo podlago, da je revizijsko sodišče lahko v zadevi meritorno odločilo (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije skladno z določbo prvega odstavka 94. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, odločbo tožene stranke in upravni akt upravne enote odpravilo ter o zadevi na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.