Jedro

Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, so določena v ZIZ. Le v primeru če ZIZ pravil nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. ZIZ kot specialni predpis za postopek izvršbe v 10. členu ureja vprašanje izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločitve izdane v postopku izvršbe, zato subsidiarna uporaba pravil ZPP, ki dopuščajo izredna pravna sredstva, v postopku izvršbe ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ponovni predlog upnika za obnovo postopka I zavrglo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik iz razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Uvodoma opozarja na napake pri navedbi pooblaščencev, v nadaljevanju pa graja prvostopenjsko odločitev, saj meni, da je njegov predlog za obnovo postopka zaradi razlogov iz predloga, ki jih ponovno navaja, utemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni pregled zadeve, opravljen v obsegu pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), je pokazal naslednje:

5. V tem postopku (I8749/2005) je sodišče na predlog upnika na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 742/2003 z dne 21. 10. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 489/2004 z dne 6. 9. 2005 zoper dolžnika zaradi izterjave denarne terjatve dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi z dne 18. 11. 2005. S sklepom z dne 8. 12. 2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru II Cp 3012/2005 z dne 10. 1. 2006 pa je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo upnika zavrnilo. S to odločitvijo je bil izvršilni postopek pravnomočno končan. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov ponovni predlog za obnovo izvršilnega postopka I 9749/2005. 6. Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, so določena v ZIZ. Le v primeru če ZIZ pravil nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. ZIZ kot specialni predpis za postopek izvršbe v 10. členu ureja vprašanje izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločitve izdane v postopku izvršbe, zato subsidiarna uporaba pravil ZPP, ki dopuščajo izredna pravna sredstva, v postopku izvršbe ne pride v poštev.

7. V prvem odstavku 10. člena ZIZ je tako izrecno določeno, da ni dovoljena revizija, v drugem odstavku pa, da obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.(1) ZIZ izjemi, ko je obnova dovoljena, predpisuje v 63. členu in v petem odstavku 68. člena. Po 63. členu ZIZ lahko dolžnik zahteva obnovo postopka zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev, torej zoper kondemnatorni del sklepa, ki ga vsebuje le sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Po petem odstavku 68. člena ZIZ pa je obnova postopka dovoljena proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne.

8. V konkretni zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova in ne na podlagi verodostojne listine, zato ne gre za situacijo iz 63. člena ZIZ. Obnova postopka na podlagi te določbe ni dovoljena. Prav tako je predlog za obnovo postopka podal upnik in ne dolžnik. Le slednji pa je po določbi 63. člena ZIZ upravičen zahtevati obnovo postopka, če gre za sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine.

9. V predmetnem izvršilnem postopku tudi ni bilo odločeno o nasprotni izvršbi, zato uporaba določbe petega odstavka 68. člena ZIZ ni relevantna. Ker v konkretni zadevi ne gre za primere iz 63. člena ZIZ in petega odstavka 68. člena ZIZ, ko je obnova postopka dovoljena, je prvostopenjsko sodišče predlog upnika za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.

10. Neutemeljeno se pritožba glede na obrazloženo zavzema za drugačno odločitev. V zvezi z zahtevo za vsebinsko presojo dejstev, ki jih zatrjuje upnik, sodišče druge stopnje še dodaja, da sodišče meritorno presoja navedbe v pravnem sredstvu šele, če to izpolnjuje vse formalne predpostavke, med drugim dovoljenost pravnega sredstva. Kot že prej navedeno pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnikov predlog za obnovo postopka te predpostavke ne izpolnjuje.

11. Kar se tiče opozorila na napake pri navedbah pooblaščencev, sodišče druge stopnje ugotavlja, da v spisu (pred izdajo izpodbijanega sklepa) ni preklica pooblastila upnika (drugi odstavek 99. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),(2) kot tudi ne dolžnika, zato sodišče ni storilo v pritožbi očitane napake, ko je v uvodu navedlo oba pooblaščenca strank.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in nepravilne uporabe materialnega prava. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku je še zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloži državni tožilec proti pravnomočnim odločbam, o njej pa odloča vrhovno sodišče. Iz podatkov spisa izhaja, da državni tožilec zahteve za varstvo zakonitosti ni vložil. Op. št. (2) : Drugi odstavek 99. člena ZPP glasi: „Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik“.