Jedro

Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11.3.2008 glede tožbenega zahtevka v delu, za katerega izvršba še ni bila delno ustavljena, razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklep o izvršbi je vzdržalo v veljavi le glede izvršilnih stroškov.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, ki izpodbija zavrnilni del izreka, uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zahtevku tožeče stranke ugodi ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da se terjatve iz obravnavane zadeve in terjatve iz zadeve pod opr. št. I 3217/2007 nanašajo na povsem druga obdobja dobave. Sodišče prve stopnje naj bi napačno ocenilo, da so podani razlogi iz 2. odstavka 454. člena ZPP, da je torej o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Prvo sodišče namreč očitno brez pojasnila tožeče stranke ni moglo ugotoviti prave vsebine navedb, ki jih je podala tožeča stranka. Prvo sodišče tudi ni upoštevalo kasnejših navedb tožeče stranke v drugi pripravljalni vlogi. Nadalje pritožba meni, da so bile navedbe tožeče stranke dovolj določne, da je mogoče na njihovi podlagi zaključiti, da je celotna terjatev, ki jo tožeča stranka vtožuje v tej zadevi, ostala še neplačana. Ker gre pri obračunu plina za relativno zapleten način obračunavanja, je zapleteno pisno obrazložiti stanje obveznosti v posameznih obdobjih. Zato je tožeča stranka tudi priložila dokazilo o tem, katere obveznosti so še odprte, sodišče pa bi moralo, če je ocenilo, da obstajajo še kakšne nejasnosti o navedbah tožeče stranke, tožečo stranko pozvati k obrazložitvi konkretnih navedb, ali pa razpisati narok za glavno obravnavo, kjer bi se domnevno sporne navedbe ob ustrezni oceni predloženih listinskih dokazov ustno pojasnile in razčistile. Če je torej sodišče ocenilo, da so tožbene navedbe nejasne, bi bilo dolžno razpisati narok in se na naroku prepričati o pravi vsebini navedb tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za postopek v sporih majhne vrednosti. Ta postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Tožeča stranka mora tako v tem postopku navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena v odgovoru na tožbo, vsaka stranka pa ima možnost vložiti še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v vlogi nasprotne stranke. Kasnejše navajana dejstva in dokazi, se ne upoštevajo. To pomeni, da tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati. Ob navedenem pa je prvo sodišče utemeljeno uporabilo določbo 2. odstavka 454. člena ZPP, ko je izdalo sodbo brez razpisa naroka, katerega nobena stranka ni zahtevala. Ni torej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa tudi kakšna druga bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena citiranega zakona ne. Ta pritožbeni razlog torej ni podan.

Pritožbeno sodišče pa se v celoti strinja tudi s prvostopnim stališčem, da so navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi na redni št. 15 in pripravljalni vlogi na red. št. 18 tako pomanjkljive in nepopolne, da na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti, katere terjatve in za katera obdobja, so zajete v vtoževanem računu. Prav tako iz navedb v omenjenih vlogah ni mogoče ugotoviti, ali so in če, v kakšnem obsegu, v vtoževanem računu zajete tudi terjatve, ki so bile uveljavljane v izvršilnem postopku pod opr. št. I 3217/2007. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi pa sodišče ni moglo presoditi, ali ob vseh vplačilih toženke vtoževani račun še ni poravnan oz. v kakšnem obsegu je eventuelno ostal neporavnan. Zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, zavrniti pa je treba tudi pritožbo tožeče stranke, ker ni podan noben uveljavljani pritožbeni razlog.