Jedro

Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od CSD,temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da sodišču zahtevanih podatkov ni mogel posredovati preden jih je prejel od CSD. Takoj po prejemu dopisa z dne 22. 6. 2020, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev njegovega predloga, je telefonsko kontaktiral CSD, nakar mu je njihov strokovni sodelavec po elektronski pošti poslal zahtevane podatke, ki jih pošilja v prilogi. Sodišče prosi, če lahko svoje razloge pojasni osebno, saj je bolnik z multiplo sklerozo, posledica katere je tudi pozabljanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je storilec v predmetni zadevi 16. 6. 2020 podal predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, v zvezi s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nepopoln, ker ni vseboval vseh navedb glede dejstev, s katerimi se utemeljuje upravičenost do dela v splošno korist. Sodišče prve stopnje je zato z dopisom z dne 22. 6. 2020 (list. št. 9) storilca pozvalo, da predlog ustrezno dopolni tako, da navede točne podatke zase in za vse družinske člane ter izpolni priložene obrazce o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov v celoti ter jih v roku 5 dni od prejema dopisa posreduje sodišču. Pri tem ga je opozorilo, da bo v primeru, če predloga ne bo dopolnil v roku, ki mu je določen, njegov predlog s sklepom zavrglo. Storilcu je bil dopis vročen 2. 7. 2020 in bi zato moral predlog dopolniti do 7. 7. 2020, vendar vse do izdaje izpodbijanega sklepa tj. 12. 8. 2020 tega ni storil. 5. Prvi odstavek 202. c člena ZP-1 določa, da mora predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist vsebovati navedbo odločbe, na katero se nanaša, dejstva, s katerimi se utemeljuje upravičenost do dela v splošno korist, in podpis predlagatelja. V skladu z drugim odstavkom 202. c člena ZP-1 sodišče v primeru, če je predlog nepopoln, pozove storilca, da ga ustrezno dopolni in če storilec predloga v roku, ki ga določi sodišče, ne dopolni, sodišče predlog zavrže. 6. Storilec se v pritožbenih navedbah sklicuje, da dopolnitve ni pravočasno poslal, ker ni pridobil zahtevanih podatkov od ... in izkazuje, da je zahtevane podatke od ... pridobil šele 7. 8. 2020, ko mu jih je posredoval strokovni delavec .... preko elektronskega sporočila, ki se nahaja pod prilogo pritožbe na list. št. 19 spisa. Vendar navedeno ne predstavlja opravičljivega razloga za zamudo z dopolnitvijo predloga.

7. Iz dopisa prvostopenjskega sodišča z dne 22. 6. 2020 je bilo jasno razvidno, da je storilec dolžan dati vse podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov ter da bo podatke, ki so davčna tajnost, pridobilo po uradni dolžnosti, če storilec dokazil ne bo priložil, za kar pa potrebuje soglasje storilca in njegovih družinskih članov. Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od ..., temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc. Varstveni dodatek, ki je bil storilcu priznan z odločbo CSD, katere izpis prilaga storilec k pritožbi, je podatek, ki je razviden iz uradnih evidenc in je sodišču dostopen, zato ga storilcu niti ne bi bilo potrebno prilagati.

8. Poudariti pa je treba tudi, da bi storilec moral izkazati večjo angažiranost in pripravljenost na sodelovanje s sodiščem, saj je v njegovem interesu, da sodišče ugodi predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Tako bi bilo pričakovati, da bi v primeru, v kolikor ni mogel pravočasno pridobiti ″potrebnih″ podatkov, sodišče zaprosil za podaljšanje roka oziroma se na sodišču pozanimal o tem, kaj mora storiti, da bo izpolnil obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče. Nenazadnje pa ni mogoče niti mimo dejstva, da je storilec prejel odločbo ... 7. 8. 2020, pa kljub temu niti takrat ni sodišču posredoval te odločbe, niti prej omenjenih obrazcev. Upoštevajoč navedeno je dokazno nepodprto sklicevanje na multiplo sklerozo in posledično pozabljanje neprepričljivo in ne nudi podlage za sklepanje, da so izkazane okoliščine objektivne narave, ki so storilcu preprečevale, da bi ravnal v skladu s pozivom sodišča. 9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.