Jedro

Ni pravne podlage za denacionalizacijo po 29. točki 3. člena ZDen, ker je tožnik prejel za arondirano zemljišče ustrezna nadomestna zemljišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 27.8.2001. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 16.10.2000, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 2851 k.o. B. Tožena stranka je ugotovila, da glede na 29. točko 3. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) tožnik ni upravičen do vrnitve zemljišča, ki mu je bilo arondirano na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (TZIKZ), ker je prejel ustrezno nadomestno zemljišče. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke, da se po določbi 29. točke 3. člena ZDen štejejo za upravičence le tisti, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po TZIKZ, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Glavno merilo za določanje vrednosti nadomestnega zemljišča, vrednostno merilo, to je vrednost nadomestnega zemljišča, primerjana z vrednostjo podržavljenega zemljišča. Pri tem je Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Odlok) edina podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, tako tistega, ki je bilo podržavljeno, kot tistega, ki je bilo dano kot nadomestno. Odlok upošteva pri ugotavljanju vrednosti katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj. Kljub temu, da tudi sodišče meni, da je glavno merilo za določanje ustreznosti nadomestnega zemljišča njegova vrednost, lahko tudi druge okoliščine vplivajo na presojo, ali je nadomestno zemljišče ustrezno. Vendar mora vlagatelj denacionalizacijske zahteve te okoliščine pravočasno uveljavljati in navajati relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. V tem primeru je prvostopni organ odločil o ustreznosti nadomestnega zemljišča na podlagi primerjalnega izračuna o ceni in vrednosti nadomestnega in podržavljenih zemljišč na podlagi Odloka in na tej podlagi ugotovil, da je nadomestno zemljišče ob primerjavi z odvzetim zemljiščem vredno 79,68%. Tožnik v postopku ni dokazal neustreznosti nadomestnega zemljišča, saj je zgolj navajal okoliščini oddaljenosti in strmega terena, ki naj bi vplivali na vrednost nadomestnega zemljišča, ni pa predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi prvostopni organ te trditve lahko upošteval v izračunu. Tožniku je bilo z vročitvijo poročila o dejanskem in pravnem stanju in z možnostjo, da je dal na to poročilo pripombe, omogočeno, da v postopku uveljavlja in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.

Glede na v tožbi ponovljeni ugovor oddaljenosti (ki ga tožnik niti ne specificira, torej od kje to oddaljenost računa) sodišče k obrazložitvi tožene stranke še dodaja, da ZDen in Odlok oddaljenosti kot kriterija vrednotenja ne opredeljujeta, tožnik pa ga tudi ni ovrednotil, zato neutemeljeno ugovarja nepravilni rabi Odloka. Glede ugovora strme lege nadomestnih zemljišč pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi kriterija oblike, lege in kakovosti ter drugih značilnosti zemljišč (za gozdove: vrsta gozda, možnost za spravilo lesa in odstotek nerodovitnega zemljišča), ugotavlja kakovost zemljišč v katastru (določa katastrski razred), torej je ugovarjana okoliščina strmega terena upoštevana pri izračunu vrednosti zemljišč po Odloku. Da katastrski podatki za nadomestna zemljišča ne bi bili pravi, pa tožnik ne zatrjuje.

Tožnik vlaga zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožbo. Navaja, da mu je bil gozd vzet v letu 1974, brez vsakega razgovora ali dogovora, dobil je le odločbo, da mu je gozd podržavljen. Ta gozd je na ravnini v bližini ceste K. - L. (obrobje S. polja). Od njegovega doma je oddaljen dva kilometra. Vsako leto je dobil v njem za tri mesece listja (stelje). V tem gozdu so bili večinoma hrasti. Sedaj gre tod mimo asfaltirana pot Ž. - B., in to 50 metrov stran od njegove nekdanje parcele, za katero upa, da bo kmalu zopet njegova. Za ta gozd so mu vsilili tri druge parcele. Prvi gozd parc. št. 1439 je oddaljen od njegovega doma približno dva kilometra in je v obliki trikotnika. Gozd prečka gozdna pot tako, da mu vzame najmanj 60 m2, kar pa mu ostane, ni ravnina. Ostali dve gozdni parceli sta oddaljeni od njegove doma približno šest kilometrov in se držita skupaj, ni pa niti 5 m2 ravnine. Vse je samo hrib in graben in od spodaj do vrha je več kot 60 metrov višinske razlike. Do tega gozda je zelo slaba pot, ni asfaltirana, kot do njegovega prejšnjega gozda. Iz tega gozda, če poseka les, ga mora vleči po tleh dva kilometra, nato pa ga šele lahko naloži na voz in odpelje domov. V teh gozdovih je malo smrek in slabi borovci, za razliko od hrasta. Lahko se mu ponudi petkrat toliko gozda, kot je ta, pa bi vseeno raje imel svoj stari gozd.

Najprej so mu vzeli gozdove in njive, sedaj pa naj dokazuje in plačuje cenilca, da mu oceni njive in gozdove, če jih hoče dobiti nazaj.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je glede na podatke, ki so v upravnih spisih, razvidno, da je tožnik za arondirano gozdno zemljišče, parc. št. 2851, gozd v izmeri 8283 m k.o. B., dobil v zameno tri druge nadomestne gozdne parcele, parc. št. 1439, gozd 1858 m2, parc. št. 1109, gozd v izmeri 9887 m2 in parc. št. 1110, gozd v izmeri 3935 m2, vse k.o. B. To izhaja iz arondacijske odločbe Arondacijske komisije Občinske Skupščine K. z dne 30.3.1964, izdane na podlagi TZIKZ. Vrednost v odločbi navedenega nadomestnega zemljišča je prvostopni upravni organ pravilno ugotovil v skladu z Odlokom, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen in ki je edina podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, prav tako tistega, ki je bilo podržavljeno, kot tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da ob upoštevanju zemljiškokatastrskih podatkov podržavljenih in nadomestnih gozdnih parcel po stanju v času podržavljenja, znaša vrednost nadomestnega gozdnega zemljišča, izračunana po Odloku, po stanju v času podržavljenja 79,68% vrednosti podržavljenega gozdnega zemljišča. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje in upravnih organov, da, glede na tako izračunano vrednost nadomestnega zemljišča, po 29. točki 3. člena ZDen ni pravne podlage za denacionalizacijo, saj je tožnik prejel za arondirano zemljišče ustrezna nadomestna zemljišča. Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Tožnik v pritožbi le ponavlja svoje tožbene ugovore glede večje oddaljenosti nadomestnih gozdov od svojega doma in njihove slabše lege. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje pa v postopku ni predložil nobenega dokaza, da bi to vplivalo na ustreznost nadomestnih zemljišč. Obrazložitev, s katero prvostopno sodišče zavrača tožnikove ugovore in razlogi, ki jih pri tem navaja, so po presoji pritožbenega sodišča v skladu s podatki v upravnem in sodnem spisu in imajo podlago v ZDen, na katero se prvostopno sodišče sklicuje. Zato tožnik s temi ugovori ne more uspeti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.