Jedro

Ker tožnik niti z zahtevo niti s kakšno drugo vlogo ni zahteval izdaje začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ni bilo podlage, da je sodišče brez tožnikove zahteve obravnavalo in presojalo zahtevo za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 298/98-16 z dne 18.1.1999 (2. točka izreka sodbe in sklepa) spremeni tako, da se zahteva za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Izvršitev odločbe ministra za pravosodje z dne 17.11.1998 se odloži do pravnomočnega zaključka upravnega spora v tej zadevi", zavrne.

Obrazložitev

S sodbo in sklepom z dne 18.1.1999 je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani v 1. točki izreka ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 17.11.1998, s katero je tožena stranka z dnem 30.11.1998 razrešila tožnika opravljanja funkcije predsednika Okrožnega sodišča v N. in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. V 2. točki izreka navedene sodne odločbe pa je upravno sodišče na tožnikovo zahtevo z dne 3.12.1998 izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je odločilo, da tožnik začasno, najdlje pa do pravnomočne odločitve v tem sporu, opravlja funkcijo predsednika Okrožnega sodišča v N.. V tem sklepu je presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 - ZUS), ker je ugotovilo, da je glede na že pretekli datum razrešitve tožnika z začasno odredbo mogoče posegati in začasno urediti stanje samo na podlagi navedene zakonite določbe. Čeprav pravno razmerje med tožnikom in državo ne obstaja več kot trajajoče razmerje, je potrebno začasno urediti stanje, kakor izhaja iz izpodbijane odločbe, saj določba 2. odstavka 69. člena ZUS ureditve stanja ne omejuje zgolj na trajajoča pravna razmerja, temveč ureja tudi primere, ko spornega pravnega razmerja ni več in hujših škodljivih posledic, ki bi tožniku nastale z izvrševanjem odločbe o razrešitvi, ni mogoče odvrniti na drug način.

Pritožnik v pritožbi izpodbija navedeni sklep zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik vztraja pri navedbah v pritožbi z dne 14.12.1998 proti izdani začasni odredbi prvostopnega sodišča z dne 9.12.1998 in poudarja, da tožniku niso nastale hujše škodljive posledice, saj je sodnik s trajnim mandatom in njegova sodniška kariera ni z ničemer ogrožena. Lahko tudi ponovno kandidira za predsednika Okrožnega sodišča v N., ko bo to mesto razpisano. Zato predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa da se razveljavi.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS lahko tožnik zahteva odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe pod pogoji, navedenimi v tej zakoniti določbi. Po 2. odstavku 69. člena ZUS pa tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

Na tožnikovo zahtevo z dne 3.12.1998 za odložitev izvršitve odločbe o razrešitvi tožnika opravljanja funkcije predsednika Okrožnega sodišča v N., torej po 1. odstavku 69. člena ZUS, je prvostopno sodišče, glede na že pretekli datum razrešitve (30.11.1998), z izpodbijanim sklepom odločilo po 2. odstavku navedene zakonite določbe. Tako tožnik ni niti z zahtevo z dne 3.12.1998 niti s kakšno drugo vlogo zahteval izdaje začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. Zato ni bilo podlage, da je sodišče prve stopnje brez tožnikove zahteve obravnavalo in presojalo zahtevo za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS. Sodišče druge stopnje se tudi sicer ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da obstoj pravnega razmerja ni predpisan pogoj za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj so pogoji za izdajo začasne odredbe v tej zakoniti določbi jasno določeni. Zato sodišče lahko izda začasno odredbo le, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji.

Ker je bila tožnikova zahteva po vsebini predlagana po 1. odstavku 69. člena, ki pa ni mogoča, tožnikove zahteve z dne 3.12.1998 pa po 2. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče obravnavati, po presoji sodišča druge stopnje niso izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo začasne odredbe in je zato izpodbijani sklep prvostopnega sodišča spremenilo tako, da je tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo po 3. točki 2. odstavka 77. člena v zvezi z 68. členom ZUS.