Jedro

Postopek odmere stavbišča je ZPPLPS kot specialni predpis, ki je stopil v veljavo 19. 11. 2004 in je prenehal veljati po petih letih od njegove uveljavitve, urejal v 3. členu. Upoštevajoč specialno zakonsko ureditev navedenega zakona v postopku odmere stavbišča po tem zakonu obnova postopka ni dovoljena (10. odstavek 3. člena ZPPLPS).

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zavrne se zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev

: Prvostopni upravni organ (Območna geodetska uprava A.) je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo tožnice za obnovo postopka odmere stavbišča, končanega z odločbo, št. ... z dne 23. 9. 2003. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je tožnica po svojem pooblaščencu na upravni organ prve stopnje vložila zahtevo za obnovo postopka odmere stavbišča, končanega z odločbo, št. ... z dne 23. 9. 2003, iz obnovitvenega razloga po 9. točki in 10. točki 260. člena ZUP. Upravni organ je v skladu s 1. odstavkom 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06, ZUP-UPB2) preizkusil, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana, in ugotovil, da pogoj, da bi predlog podala upravičena oseba, iz omenjenega določila ZUP, ni izpolnjen. V konkretnem primeru je upravičena oseba, ki lahko poda predlog za obnovo postopka, oseba, ki je določena v 8. odstavku 3. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Ur. l. RS, št. 89/99, ZPPLPS). Vlagateljica obnove – tožnica se je poskušala predstaviti kot slednja in sicer kot dedinja po pokojnih B.B., oziroma C.C., ki sta bili v času izdaje odločbe, zoper katero je vložen obnovitveni predlog, pokojni. Upravni organ je namreč s sklepom, št. ... z dne 28. 10. 2003, obema, kot tudi takratni vlagateljici zahteve, postavil skrbnika za poseben primer v postopku odmere stavbišča in sicer D.D. Vlagateljici obnove bi se priznal status upravičene osebe, če bi predložila ustrezen akt, na podlagi katerega bi bilo razvidno, da je dedinja po omenjenih pokojnih. Iz aktov, ki jih je priložila tožnica, ne izhaja, da bi bila tožnica dedinja po pokojnih B.B. oziroma C.C. Upravni organ je z dopisom z dne 24. 7. 2007 opravil poizvedbe tudi na Okrajnem sodišču v A. in dobil odgovor, da od leta 1995 do izdaje predmetnega sklepa sodišče ni uvedlo zapuščinskega postopka po omenjenih osebah, niti nima podatkov o morebitnih dedičih po teh osebah. Upravni organ je tako zaključil, da tožnica ni upravičena oseba iz 267. člena ZUP, zaradi česar je na podlagi 2. odstavka 267. člena ZUP vlogo za obnovo postopka zavrgel. Pritožbo tožnice zoper navedeni sklep je zavrnilo Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. ... z dne 3. 7. 2008, vendar ne iz razloga, ki ga je navedel prvostopni organ, pač pa iz drugih razlogov. Ugotavlja namreč, da je tožnica predlagala obnovo postopka po štirih letih od dokončnosti predmetne geodetske odločbe, zaradi česar je tožničin predlog za obnovo postopka prepozen, in kot takšen nedovoljen. Poleg tega ZPPLPS (Uradni list RS, št. 47/2003-UPB1), na podlagi katerega je prvostopni organ odločil z odločbo, ki jo tožnica izpodbija s tem izrednim pravnim sredstvom, v 10. točki 3. člena določa, da v postopku odmere stavbišča ni dovoljena obnova postopka. V konkretnem primeru gre za odmero stavbišča. Zato bi moral prvostopni organ tožničin predlog za obnovo postopka zavreči iz omenjenih dveh razlogov, oziroma enega od teh razlogov.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uveljavlja tožbene razloge napačno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in kršitve materialnega prava. Tožnica je kot pravna naslednica po denacionalizacijskih upravičenkah za vrnitev podržavljenega zemljišča, sedaj med drugim parcel, označenih s parc. št. 811/4 in 811/7, vpisanih v vl. št. 410 k.o. E., izkazala pravni interes za to, da bi morala biti zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi udeležena kot stranka v postopku parcelacije in izdaje odločbe z dne 23. 9. 2003, v katerem pa kot stranka ni bila udeležena. Ker v postopku ni bila udeležena in ni imela možnosti varovati svojih pravic, je pri organu prve stopnje dne 27. 5. 2005 predlagala obnovo navedenega postopka. Tožnica se ne strinja z navedbo upravnega organa druge stopnje, da naj bi bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno, saj je bil vložen 27. 5. 2005, to pa je znotraj 30 dnevnega subjektivnega in triletnega objektivnega roka. Tožnica zato predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in samo odloči o stvari tako, da dovoli predlagano obnovo upravnega postopka ter naloži toženi stranki, da tožnici povrne stroške postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Glede na to, da je tekom navedenega upravnega spora tožničin pooblaščenec odvetnik F.F. umrl, po informaciji Odvetniške zbornice Slovenije pa je odvetnica G.G. prevzemnica njegove pisarne, je sodišče omenjeno odvetnico pozvalo, da predloži tožničino pooblastilo za zastopanje v navedenem upravnem sporu. Omenjena odvetnica pa je sodišču odgovorila, da je tožnica prevzela celotno dokumentacijo ter da je podala pisno izjavo, da se bo v nadaljnjem postopku zastopala sama.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Predmet izpodbijanja v predmetni zadevi je sklep o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka, končanega z odločbo upravnega organa, št. ... z dne 23. 9. 2003. Iz slednje izhaja, da je bila izdana na podlagi 8. odstavka 3. člena ZPPLPS. Navedeni zakon je kot specialni predpis stopil v veljavo 19. 11. 2004, in je prenehal veljati po petih letih od njegove uveljavitve (13. člen prehodnih in končnih določb), torej je veljal do 19. 11. 2004, je urejal posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše (pod pogoji iz tega zakona), urejal pa je tudi postopek odmere stavbišča. Postopek odmere stavbišča je navedeni zakon urejal v 3. členu. Iz slednjega izhaja, da če za stavbo, ki je v etažni lastnini, ni odmerjeno zemljišče, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi (funkcionalno zemljišče), se odmeri kot nova parcela le stavbišče (1. odstavek 3. člena ZPPLPS); Iz 2. odstavka 3. člena ZPPLPS izhaja, da se postopek za odmero stavbišča prične na zahtevo enega ali več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe ali na zahtevo osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba; za vložitev zahteve ni potrebno soglasje drugih imetnikov pravice na posameznih delih stavbe in osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba, če le-ta ni vlagatelj zahteve za odmero stavbišča; za vložitev zahteve tudi ni potrebno soglasje ostalih imetnikov pravice, če je na posameznem delu stavbe več imetnikov pravice; iz 8. odstavka 3. člena ZPPLPS izhaja, da se nova parcela, na kateri stoji stavba, z mejami vpiše v zemljiški kataster na podlagi odločbe, ki se vroči vlagatelju zahteve za odmero stavbišča in osebi, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na stavbišču; iz 10. odstavka 3. člena ZPPLPS pa izhaja, da v postopku odmere stavbišča ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka.

Upoštevajoč specialno zakonsko ureditev ZPPLPS, ki je veljal v obdobju od 19. 11. 1999 do 19. 11. 2004, in na podlagi katerega je bila izdana odločba, obnovo katere je predlagala tožnica, je tudi po presoji sodišča izpodbijani sklep o zavrženju tožničine zahteve za obnovo postopka pravilen. Pri tem sodišče, enako kot drugostopni organ, ugotavlja, da razlogi, ki jih navaja upravni organ prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, niso pravilni. Kljub temu pa je izpodbijani sklep pravilen iz razloga, ki ga med ostalim navaja drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe, in sicer, da v postopku odmere stavbišča po ZPPLPS ni dovoljena obnova postopka, kar izhaja iz 10. odstavka 3. člena navedenega zakona.

Pri tem sodišče ugotavlja, da so sicer utemeljeni tožbeni ugovori tožnice, da je nepravilen zaključek drugostopnega organa, iz katerega izhaja, da naj bi tožnica vložila predlog za obnovo predmetnega postopka šele 18. 10. 2007, torej prepozno (po poteku 3 letnega objektivnega roka, ki ga določa 4. odstavek 263. člena ZUP), saj je tožnica predlog za obnovo navedenega postopka vložila 27. 5. 2005. Vendar pa omenjena nepravilna ugotovitev drugostopnega organa in napačen zaključek drugostopnega organa, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila prepozno, ne vpliva na drugačno odločitev v navedeni zadevi. Kot je že omenjeno, po izrecni določbi ZPPLPS kot specialnega predpisa, v postopku odmere stavbišča ni dovoljena obnova postopka. To pa je razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep pravilen.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka, saj na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.