Jedro

V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.

Izrek

I. Pritožba se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za nasprotno izvršbo.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi na ta način, da sklep razveljavi, podredno pa predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje in upniku naloži v plačilo pritožbene stroške. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za nasprotno izvršbo z utemeljitvijo, da dolžnik predloga ni vložil v subjektivnem 3 mesečnem roku. Dolžnik je dne 20. 7. 2015 vložil prošnjo za izračun plačila po izvršbi I 202/2014, katerega pa je naslovno sodišče štelo kot ugovor po izteku roka, kateremu je ugodilo. Nadalje je dolžnik vložil vlogo kot odgovor na sklep o izvršbi, ki jo je naslovno sodišče štelo kot pritožbo in ji je bilo ugodeno. V 5. točki predmetnega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, je drugostopenjski organ navedel, da je verjetno dolžnik hotel, da bi se ugotovilo ali je v izvršilni zadevi, opr. št. I 202/2014, prišlo do preplačil. Nadalje pa je zapisalo, da ima dolžnik v primeru preplačil možnost vložiti nasprotno izvršbo. Dolžnik je prava neuka oseba in je šele na podlagi navedbe Višjega sodišča v Ljubljani spoznal, da lahko vloži nasprotno izvršbo, kar bi lahko dolžnika že podučilo prvostopenjsko sodišče in njegovo laično vlogo, ki jo je štelo kot ugovor po izteku roka, zavrnilo. Po prejemu sklepa višjega sodišča se je dolžnik oglasil pri svojem pooblaščencu in je pooblaščenec poslal dopis pooblaščencu upnika, ki pa nanj ni odgovoril. Ker pooblaščenec dolžnika ni dobil odgovora, je vložil nasprotno izvršbo, in sicer pravočasno, saj je vložil prošnjo za izračun dolga, o njej pa je odločalo sodišče prve stopnje kot o ugovoru ter nato štelo dolžnikovo vlogo za pritožbo. Šele po tem končanem postopku je tudi mogoče šteti 3 mesečni subjektivni rok, kot se to sklicuje naslovno sodišče v izpodbijanim sklepom. Kajti 3 mesečni rok bi se iztekel okoli 20. 2. 2016, ko je dolžnik prejel sklep višjega sodišča. Pooblaščenec dolžnika je navedel dokaz z vpogledom spisa, opr. št. I 202/2014, zato ker je mislil, da bo nasprotna izvršba dobila novo opravilno številko, kot je to bilo včasih. Zaradi elektronske vložitve vloge, se po novem nasprotna izvršba vodi pod isto opravilno številko. Če bi naslovno sodišče vpogledalo v spis, bi videlo, kaj se je v zadevi dogajalo kot je bilo navedeno zgoraj in da je dolžnik pravočasno vložil nasprotno izvršbo.

3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov.

4. Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker ga je izdala višja pravosodna svetovalka – strokovna sodelavka.

5. Sestavo sodišča prve stopnje v izvršilnem postopku določa ZIZ v prvem do tretjem odstavku. V prvem odstavku 6. člena ZIZ je predpisano, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik, v drugem in tretjem odstavku pa so določene izjeme od tega pravila oziroma dana nekatera pooblastila za odločanje tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom. Niti v določbah 6. člena ZIZ, niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, niti ni v drugem in tretjem odstavku istega člena dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.

6. Že iz navedenega razloga je treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj o predlogu za nasprotno izvršbo odloči sodnik.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).