Jedro

Ker je izkazano, da je tožnik v priznanem obdobju še večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav s težavo, še vedno opravljal sam, so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 3. 2021 in z dne 4. 1. 2021 ter ugotovilo, da je imel pokojni zavarovanec A. A. pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od 4. 12. 2020 do 4. 3. 2021 za opravljanje večine osnovnih življenjskih opravil v višini 150,00 EUR na mesec z nadaljnjimi uskladitvami ter odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožnici stroške postopka v višini 740,66 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper II. točko izreka sodbe se po pooblaščencu pritožuje tožnica, saj nasprotuje priznanemu znesku. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo. Pri svoji odločitvi se je oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca z dne 7. 2. 2022, ki sta ga sprejeli obe stranki. Iz izvedenskega mnenja je izhajalo, da je bil pokojni A. A., glede na svoje zdravstveno stanje upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo že od odpusta iz bolnišnice 31. 8. 2020, vsekakor pa od vložitve vloge za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da je podan temelj tožbenega zahtevka, da je bil pokojni A. A. upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo od vložitve vloge dalje. Sporna je ostala še višina dodatka za pomoč in postrežbo. Sodišče je v izreku priznalo dodatek za pomoč in postrežbo v višini 150,00 EUR mesečno. Veljavna zakonodaja pozna tri različne višine dodatkov za pomoč in postrežbo. Ni jasno, zakaj se je sodišče postavilo na stališče, da je bil pokojni A. A. upravičen zgolj do najnižjega dodatka za pomoč in postrežbo. Te odločitve se ne da preizkusiti in gre za pomanjkljivo obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je v nasprotju z listinami in prilogami sodnega spisa ter izvedenim dokaznim postopkom. Slednje potrjuje izvedensko mnenje. Pokojni A. A. je potreboval pomoč in postrežbo pri vseh osnovnih življenjskih potrebah, zato je upravičen do najvišjega dodatka za pomoč in postrežbo. Priznani znesek iz II. točke izreka sodbe je potrebno spremeniti in pokojnemu priznati pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v višini 430,19 EUR na mesec z nadaljnjimi uskladitvami.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo vsa dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni prišlo do zatrjevanih kršitev s strani pritožnice.

5. Neutemeljen je pritožbeni ugovor pomanjkljive obrazložitve izpodbijane sodbe v delu priznane višine dodatka za pomoč in postrežbo, ki pa vendarle ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Preizkus izpodbijane odločitve je mogoč. Sodišče je priznano višino dodatka za pomoč in postrežbo ustrezno obrazložilo skozi celotno obrazložitev sodbe, predvsem pa v 10. in 12. točki. Obrazložitev mora biti takšna, da sodišče odgovori vsaj na ključna pravna naziranja strank, ki so dovolj argumentirana in niso očitno neutemeljena.

6. Pritožba neutemeljeno navaja očitek zmotne dokazne ocene, ker odločitev sodišča oziroma rezultat sodnikovega sklepanja ni skladen z listinami in prilogami sodnega spisa oziroma izvedenim dokaznim postopkom. Iz mnenja IK II. stopnje z dne 15. 3. 2021 in IK I. stopnje z dne 7. 2. 2022 je razvidno, da je bila pri tožniku podana potreba po dodatku za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb. Upoštevajoč pripombe tožnice zoper mnenje IK II. stopnje z dne 15. 11. 2021 je ugotoviti, da tožnica ni soglašala s priznanim datumom ugotovitve potrebe po dodatku za pomoč in postrežbo. IK II. stopnje je v svojem dopolnilnem mnenju to potrebo vezala na ugotovitev v izvidu onkologa 5. 1. 2021 tako glede obsega potrebe dodatka za pomoč in postrežbo ter časa nastanka, tožnica pa je vztrajala, da je pri pokojnemu obstajala ta potreba vsaj od 4. 12. 2020.1 Sodišče je tudi na naroku za glavno obravnavo 22.9.2021 (l. št. 12) razčiščevalo dejstva vezana na izpolnitev vloge za dodatek za pomoč in postrežbo z dne 1. 12. 2020.2 Zaslišana tožnica je izpovedala, da je vlogo izpolnila sama, vendar je pri postavki "samostojnega gibanja" imela v mislih stanje pred decembrom, ko je bil še delno samostojen. Tudi izvidi, ki so jih presojali IK toženca kot sodni izvedenec izkazujejo, da je pri pokojnemu obstajala potreba po pomoči in postrežbi drugega že od 4. 12. 2020.3 Ta ugotovitev potrjuje, da je bil pokojni takrat še pokreten. Izvedenec je povzel, da se je veliko zdravstvenih težav pri pokojnemu v polni meri manifestiralo šele v januarju 2021, ko se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. Nenazadnje je tožnica skozi celoten sodni postopek4 izpostavljala vprašanje pravilnosti časovne ugotovitve potrebe po pomoči in postrežbi. Tožnica je sprejela izvedensko mnenje z dne 7. 2. 2022, v katerem je izrecno navedeno, da je pri tožniku podana potreba za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, s čimer je tožnica soglašala. Zaradi navedenega ni bilo podlage za nadaljevanje dokaznega postopka glede vprašanja obsega potrebe in pomoči tožniku pri opravljanju življenjskih potreb.

7. Že sama pritožnica v pritožbi ugotavlja, da je dodatek za pomoč in postrežbo v višini 150,00 EUR mogoče priznati kot nižji dodatek,5 da obstoji višji dodatek za pomoč in postrežbo v višini 300,00 EUR6 ter najvišji dodatek za najtežje prizadete upravičence v višini 430,19 EUR. Pritožnikovo razlogovanje, da je bil pokojni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, zaradi česar je upravičen do najvišjega dodatka za pomoč in postrežbo, je tako napačno. To razlogovanje prikaže pritožničino nepravilno pravno razlago različnih višin dodatka za pomoč in postrežbo, sorazmerne izkazanim potrebam pri pomoči in postrežbi. Že iz predsodnega postopka je razvidno izkazovanje obsega pokojnega po pomoči in postrežbi.

8. Nenazadnje bi lahko pritožnica tovrstne ugovore,7 uveljavljala vsaj v pripombah na izvedensko mnenje z dne 14. 2. 2022, iz katerih pa je le razvidno, da tožnica povzema izvedensko mnenje.8

9. Ker je izkazano, da je tožnik v priznanem obdobju še večino osnovnih življenjskih potreb,9 čeprav s težavo še vedno opravljal sam, so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.

10. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama nosi stroške pritožbe.

1 To je od dneva vložitve vloge za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. 2 Označeno je bilo, da se pokojni giblje samostojno v stanovanju in hiši oziroma zunaj. 3 Onkolog je v izvidu z dne 5. 1. 2021 (na katerega se sklicuje tako IK I. stopnje kot izvedenec) v oceni potrebe po pomoči izpostavil, da se pri ugotavljanju te potrebe ne sme opreti zgolj na pokretnost. 4 Izvedensko mnenje in mnenje IK. 5 Za opravljanje večine življenjskih potreb. 6 Za potrebo po opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. 7 Ki jih sedaj uveljavlja v pritožbi glede same višine priznanega dodatka za pomoč in postrežbo. 8 Na podlagi soglasja obeh strank spora je sodišče skladno s 24. členom ZDSS-1 odločilo brez glavne obravnave. 9 Ne pa vseh (samostojne hoje izven in znotraj stanovanja).