Jedro

Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.

Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Za potrebe predlagateljeve nepremičnine parc. št. 1 k. o. X je ustanovljena nujna pot – v širini 3 m za vožnjo motornih vozil do nosilnosti 7 ton in pešpot – preko parcele prvega nasprotnega udeleženca št. 2 k. o. X in po parcelah 3 k. o. X, 4 k. o. X in 5 k. o. X, ki so v (so)lasti ostalih nasprotnih udeležencev, vse do parc. št. 6 ko. X, ki je lokalna cesta v lasti MOL. Predlagatelju je naložena obveznost, da prvemu nasprotnemu udeležencu za ustanovljeno nujno pot plača 1.523,00 EUR, ostalim nasprotnim udeležencem (razen peti nasprotni udeleženki) pa skupaj 806,00 EUR. O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom.

2. Pritožuje se prvi nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog zavrže ali zavrne, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zatrjuje bistveno kršitev postopka, ker sta bila angažirana izvedenca geodetske in gradbene stroke, predlagatelj pa predloga za njuno angažiranje do zaključka prvega naroka ni podal. Trdi, da je sodišče prevzelo vlogo stranke in samoiniciativno izvajalo dokaze, s čemer je kršen 7. čl. ZPP, 3. čl. Zakona o sodiščih in 22. čl. Ustave RS. Sodišče je ravnalo v nasprotju z načelom nepristranskosti. Meni, da do združitve tega postopka s postopkom, ki je bil sprožen zoper peto nasprotno udeleženko, ne bi smelo priti. Predlagatelj bi moral že na začetku postopka navesti vse nasprotne udeležence. Sodišče je zapisalo, da bi bila vzpostavitev poti drugje zvezana z nesorazmernimi stroški. Nasprotni udeleženec ni prejel skice, ki naj bi bila sestavi del izpodbijanega sklepa, zato sklepa ne more preizkusiti. Opozarja, da ni bilo izvedeno pritožnikovo zaslišanje in ni bil angažiran izvedenec cestno prometne stroke. Izvedba obeh dokazov je bila prelagana, ni pa obrazloženo, zakaj nista bila izvedena. Meni, da bi moral biti ta postopek prekinjen ali odločeno o predhodnem vprašanju, ki se obravnava v pravdni zadevi zaradi vrnitve dela nepremičnine v neposredno posest, opr. št. II P 2976/2013. Meni, da predlagatelj nima pravnega interesa za vodenje tega postopka, ker želi urediti zemljiškoknjižno stanje, do česar se sodišče ni opredelilo. Predlagatelj je lastnik nepremičnine parc. št. 7 k. o. X in po tem zemljišču, ki ima dogovorjeno služnost do javne poti, lahko pride do javne poti. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do dejstva, da je pritožnik izgubil del dvorišča. Predlagateljev predlog označuje za nekonkretiziran. Opozarja, da se pot določi do javne ceste, parc. št. 6 k. o. X pa ni opredeljena kot javno dobro in zato ne predstavlja javne ceste. Stanovanjski objekt na predlagateljevi parceli je črna, nelegalna gradnja in kot taka potne zveze ne potrebuje, kar izhaja iz sklepa VSL I Cp 1209/2010. Predlagatelj gradbenega dovoljenja ne bo mogel pridobiti in bo objekt moral porušiti, posledično to pomeni, da poti ne bo potreboval. Gradbenega dovoljenja ne bo mogel pridobiti, ker ni zgrajenega vodovodnega omrežja in priključitev na omrežje nista možna. Potrebnega soglasja za priključitev predlagatelj v postopku legalizacije objekta ni predložil. Iz spisa UE Ljubljana je razvidno, da predlagatelj tudi drugih obveznih prilog, soglasij, potrdil ni predložil. Pritožnik soglasja za manjši odmik objekta od meje ne bo dal. Tudi sosed ga ni dal. Objekt bo treba porušiti, zato je kršen tudi Zakon o graditvi objektov, o čemer se sodišče ni opredelilo. Meni, da se zasilna pot lahko določi le za vožnjo z osebnimi vozili, ker je stanovanjska stavba brez gradbenega ali drugega upravnega dovoljenja. Višina denarnega nadomestila je prenizka in napačno ugotovljena. Treba je upoštevati zmanjšanje vrednosti pritožnikove nepremičnine, časovno obremenjenost, manjšo tržno vrednost in vpis poti v zemljiški knjigi. Pritožnikove pripombe na izvedensko mnenje so ostale nepojasnjene. Izvedenec ni pojasnil, na kakšen način so upoštevani vsi elementi, na katere je nasprotni udeleženec opozoril. Zavrača izvedensko mnenje. Izvedenec ni znal pojasniti načina izračuna denarnega nadomestila. Izvedensko mnenje ni izdelano v skladu s sklepom sodišča, saj izvedenec gradbene stroke ni sodeloval z izvedencem geodetske stroke. Izvedenec se ni izrekel, kakšna je maksimalno dopustna obremenitev vožnje z vozili. Izvedenec ni vrednotil koristi predlagateljeve nepremičnine in škode na pritožnikovi nepremičnini. Izvedenec ni pojasnil širine in dolžine poti ter njene maksimalne obremenitve. Izvedenec je zapisal, da je zbral osnovne podatke o demografskih in ekonomskih procesih ter splošne podatke o cenah, niso pa ti podatki povzeti in njihova vsebina ni znana. Izvedenec ni pojasnil, katere podatke o ponudbi in povpraševanju je dejansko zbral, kaj so prazna zemljišča, katere podatke je analiziral. Izvedenec je zapisal, da niso poznane nadrejene ali podrejene nepremičninske pravice in tega ni pojasnil. Ni pojasnil, kakšna so dejanska ali možna okoljska tveganja. Ni upoštevano, da je uporaba poti pritožniku onemogočena. Ni pojasnjeno, ali uporaba pomeni le vožnjo ali tudi parkiranje in podobno. Ni pojasnjeno, kakšna je občasna uporaba gospodarskih ali tovornih vozil. Pojasnjeno bi moralo biti, kolikšen delež celotne pritožnikove nepremičnine predstavlja nujna pot. Izvedenec bi moral opraviti analizo dostopa za vozila, ki gravitirajo na gospodinjstvo oz. stanovanjsko stavbo in navesti tipične povprečne dimenzije teh vozil ter opredeliti hitrost, s katero lahko vozila po zasilni poti vozijo. Izvedenec ni pojasnil, kaj je prazno zemljišče, na katerega se sklicuje pri določitvi nadomestila. Meni, da se pritožnikova nepremičnina ne more enačiti z nekaterimi nepremičninami, ki so bile predmet pravnih poslov, ki jih navaja izvedenec. Razen tega ni jasno, ali so se nepremičnine sploh prodale in če so se, za kakšno ceno. Upoštevano bi moralo biti, da je pritožnik izgubil dobršen del svojega dvorišča. Ni pojasnjena cena 112,00 EUR/m2 in izračun 40 % te cene. Ključno pa je, da objekt na predlagateljevi nepremičnini gradbenega dovoljenja nima in da ga tudi ne bo dobil, ker pritožnik soglasja za gradnjo ne bo dal. Ostali dve nepremičnini, po katerih poteka zasilna pot, v naravi nista dvorišče. Napačno je, da je izvedenec škodo na pritožnikovi nepremičnini ovrednotil na enak način kot korist predlagateljeve nepremičnine. Metoda za določitev nadomestila je nepojasnjena. Uporabljena bi morala biti posebna formula, ki upošteva izhodiščno tržno vrednost, vpliv trajanja služnosti, pravni status, stopnjo obremenjenosti oz. delež obremenjenega dela nepremičnine in tip objekta. Nedopustno je upoštevanje, da so prodajalci prvotnih parcel v ceno prodanih parcel vkalkulirali dostop do prodanih parcel. Kupoprodajne pogodbe izvedenec ne bi smel uporabiti, ker se nanjo nihče ne sklicuje. Razen tega pritožnik ni bil stranka te pogodbe. Nasprotuje stališču, da za nepremičnine parc. št. 3, 4, 5, vse k. o. X, ni treba plačati nadomestila. Ni pojasnjeno, na osnovi katere zakonske določbe je odločitev o stroških postopka pridržana za kasnejšo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitek, da je sodišče dokaz z izvedencema gradbene in geodetske stroke samoiniciativno izvedlo, je neutemeljen, saj je pritožnik v vlogi z dne 19.6.2014 in naslednjih vlogah podal dokazni predlog s sledečo vsebino: „Izvedenec gradbene stroke, za katerega je predujem dolžan založiti predlagatelj in ki bo ugotovil, kje je mogoče ustanoviti nujno pot, tako da bodo nepremičnine, po katerih naj nujna pot poteka, najmanj obremenjene in koliko znaša denarno nadomestilo“. V okviru izvedbe tega dokaznega predloga je sodišče prve stopnje lahko angažiralo tudi izvedenca geodetske stroke, ker je bilo treba ugotoviti potek obstoječe poti. Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga. Pritožnik izvedbi dokazov ni nasprotoval. Ko je opozoril, da predlagatelj dokazovanja z izvedencem ni predlagal, je tudi predlagatelj predlagal dokazovanje z izvedencem gradbene in geodetske stroke. Predlagatelj je založil predujem za izvedbo dokazov in v dokaznem postopku aktivno sodeloval. Niti z dokazovanjem niti z združitvijo postopkov procesna pravila niso bila kršena. Pri presoji pogojev za udeležbo strank v postopku mora sodišče upoštevati, da je nepravdni postopek manj formalen od pravdnega. S pritegnitvijo pete nasprotne udeleženke v postopek se pritožnikov pravni položaj ni spremenil, saj se udeležba pete nasprotne udeleženke omejuje na določitev zasilne poti po nepremičnini parc. št. 5 k. o. X in se pritožnikove nepremičnine ne tiče. Ne glede na to, da peta nasprotna udeleženka ne nasprotuje, da se njena nepremičnina parc. št. 5 k. o. X uporablja kot pot, je potrebno, da je tudi formalno zagotovljena povezava predlagateljeve nepremičnine s parc. št. 6 k. o. X, ki se uporablja kot javna pot. 5. Nepomembno je, da zemljišče parc. št. 6 k. o. X, ki se uporablja kot javna pot, ni opredeljeno kot javno dobro in da cesta ni kategorizirana. Nesporno je v lasti Mestne občine Ljubljana in se uporablja kot cesta za potrebe velikega naselja stanovanjskih hiš. Drugačne trditve v postopku niso bile postavljene. Ni sporno, da je lokalna skupnost, ki je lastnica parc. št. 6 k. o. X, pripravljena trpeti omejitve, ki jih prinaša javno dobro. Zato ni odločilno, da zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi ni izvedena.

6. Skica nujne poti, ki jo je 21.12.2014 izdelal izvedenec mag. A. A., je bila že v teku postopka dvakrat dostavljena udeležencem in sicer kot sestavni del obeh izvedenskih mnenj (izvedensko mnenje izvedenca mag. A. A. in izvedensko mnenje B. B., univ. dipl. inž. gradb.). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa, katerega sestavni del je ta skica, ni mogoče preizkusiti.

7. Dokazni predlog z zaslišanjem udeležencev ni bil substancirano podan, zato je bil utemeljeno zavrnjen. Tudi v pritožbi se ne navaja, katera od pravno pomembnih dejstev naj bi sodišče ugotavljalo z zaslišanjem prvega nasprotnega udeleženca. Angažiranje izvedenca cestnoprometne stroke bi preseglo potrebe tega postopka. Pot do predlagateljevega zemljišča je že pred odločanjem sodišča potekala po trasi, ki je določena za nujno pot. Že več kot dve desetletji se uporablja za redno uporabo stanovanjske stavbe in spremljajočih objektov. Ker gre za običajne potrebe uporabnikov stanovanjske stavbe (tako glede intenzivnosti voženj kot teže vozil) in ker so njeni vplivi na okolje zaradi dolgotrajne uporabe znani, ni bilo potrebe po angažiranju izvedenca cestnoprometne stroke. Pritožnik posplošeno izpostavlja potrebo po postavitvi izvedenca te stroke. Z opredelitvijo največje dovoljene nosilnosti vozil, ki po poti lahko vozijo, je obremenjenost poti zadovoljivo opredeljena. S strokovno opredelitvijo vrste vozil in pravil vožnje po zasilni poti razmerje med udeleženci ne bi bilo urejeno nič bolj ali bolj natančno, kot je z obravnavano odločitvijo. Intenzivnost in vrsto voženj namreč determinirajo vsakokratne potrebe stanovalcev predlagateljeve stanovanjske hiše. Vožnja z vozili ne pomeni parkiranja; podrobnejša opredelitev načina vožnje ni potrebna. Pri interpretaciji potrebnosti vožnje je v vsakem konkretnem primeru treba izhajati iz potreb predlagateljeve nepremičnine. Ni res, da na pripombe, ki jih je pritožnik podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni bilo odgovorjeno. Izvedenec je na pripombe pisno odgovoril, mnenje pa podal tudi ustno.

8. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da se v zadevi II P 2976/2013, ki se vodi zaradi vrnitve dela nepremičnine v neposredno posest, odloča o vprašanju, ki je predhodno vprašanje v tem postopku. Bistveno je, da pomožna objekta, na katera se pritožnik sklicuje, stojita in da sta locirana tako, da iz zahodne strani predlagateljev stanovanjski objekt ni dostopen. Pomožna objekta onemogočata dostop preko predlagateljeve parc. št. 7 k. o. X do javne poti.

9. Predlagatelj pravnega interesa za vodenje postopka ni dolžan dokazovati, nedvomno pa ta interes obstaja. Po poti, ki je določena kot nujna pot, sicer že več kot dve desetletji vozi in hodi, ne more pa pravice dostopa do svoje nepremičnine izkazati upravnemu organu v postopku zaradi izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon lastniku nepremičnine omogoča, da dostop do nepremičnine, ki potne povezave z javno potjo nima, tudi formalno uredi. Predlog za določitev nujne poti je ustrezno oblikovan. Predlagana je bila določitev poti po trasi, ki je že pred postopkom predlagatelju služila za dostop do njegove nepremičnine in na način, kot je predlagatelj pot že pred postopkom uporabljal. 10. Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Zato so nepomembne pritožbene trditve o tem, da predlagatelj stanovanjske stavbe ne bo uspel legalizirati, da mu pritožnik kot sosed mejaš ne bo dal soglasja za manjši odmik od meje, da bo predlagateljev stanovanjski objekt porušen, da legalizacija objekta ni možna zaradi nezgrajenega vodovodnega omrežja. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.

11. V zvezi z izvedenčevo izjavo, da pravice, ki bi lahko vplivale na višino nadomestila, ne obstajajo, se pritožnik brez potrebe sprašuje, kakšne nadrejene ali podrejene pravice je izvedenec imel v mislih. S tem zapisom je potrjen le podatek, ki izhaja iz spisa, da se pravice, ki bi vplivale na določitev nujne poti ali plačilo odmene za njeno določitev, ne zatrjujejo. Izvedenec v zvezi z določitvijo poti ni zaznal dejanskih ali možnih okoljskih tveganj, zato jih ni preverjal. Pritožnik ne trdi, da bi tveganja obstajala. Demografski in ekonomski podatki izkazujejo relativno gosto poselitev, ki jo je izvedenec zadovoljivo prikazal. Pritožnik živi v okolju in te podatke pozna, zato ni razumljivo, kakšne podatke bi želel od izvedenca še pridobiti. Izvedenec, ki razpolaga s strokovnim znanjem, je določene podatke lahko tudi ocenjeval. Pravne posle, na osnovi katerih je sklepal o tržni ceni nepremičnin na obravnavnem območju, je navedel, opisal in analiziral. Način izračuna nadomestila za zasilno pot je izvedenec razumljivo in zadovoljivo pojasnil. Kakšno sodelovanje med postavljenima izvedencema pritožnik pričakuje, iz pritožbe ni jasno. Do dopustne obremenitve poti se je izvedenec B. B. opredelil pri ustnem podajanju mnenja. Izvedenec je izhajal iz lastnosti obstoječe poti (širine in kvalitete), ki omogoča vožnjo vozil z najvišjo dopustno nosilnostjo 7 ton in za vse potrebe predlagateljeve nepremičnine. Dodatno opredeljevanje lastnosti poti ni potrebno. Občasna uporaba gospodarskih in tovornih vozil je vezana na potrebe predlagateljeve nepremičnine. Glede na to, da predlagatelj že sedaj pot uporablja za vse potrebe svoje nepremičnine, je tudi njena uporaba v bodoče znana. Ne gre za kakršnokoli spremembo, zato bi pritožnik moral želena pojasnila natančneje opredeliti. Pritožnik ne navaja, kakšna pojasnila v zvezi s potrebami želi dobiti. Strokovna analiza potrebnih voženj za gospodinjstvo, kakršno je predlagateljevo, bi presegla potrebe tega postopka. Podrobnejša analiza dimenzij tovornih, intervencijskih vozil in dostavnih vozil ni potrebna, saj je pot, kolikor poteka po pritožnikovem zemljišču, brez zavojev in je v naravi ustrezno široka. Vsa ta vozila so že do sedaj prihajala po isti poti. Ker gre za dovoz med stanovanjskimi hišami, je razumljivo, da se vožnje opravljajo z minimalno hitrostjo. Ni običajno, da bi se ta hitrost izračunavala, zapisovala ali določala.

12. Ni res, da z določitvijo nujne poti predlagatelj izgublja dobršen del dvorišča. Trasa poti je z ograjo ločena od pritožnikovega dvorišča. Iz fotografij in izvedenskih mnenj je razvidno, da je trasa nujne poti v naravi cesta. Izvedenca sta ugotovila, da jo prvi nasprotni udeleženec lahko uporablja tudi sam. Trasa nujne poti je taka, da je funkcionalna tudi za pritožnika. Poteka ob robu pritožnikovega zemljišča, zato ni mogoče slediti pritožbi, ki se sklicuje na okrnjeno funkcionalnost pritožnikove nepremičnine. Ker dela nepremičnine, po katerem poteka nujna pot (izvedenec A je ugotovil, da gre za 34 m2 makadamske poti), pritožnik ni izgubil niti iz posesti in z njim še vedno lahko tudi razpolaga (ga odsvoji, obremeni), je odmena za nujno pot ovrednotena s 40 % vrednosti obremenjenega zemljišča. Zakaj naj bi bila za izračun nadomestila boljša ali primerna formula, ki jo ponuja predlagatelj, v pritožbi ni pojasnjeno. Vse podatke, ki naj bi bili upoštevani pri uporabi omenjene formule, je izvedenec upošteval in prikazal na razumljiv način.

13. Višina nadomestila, ki ga je predlagatelj dolžan plačati pritožniku, je pravilno določena, za presojo višine nadomestila, ki ga mora predlagatelj plačati drugim udeležencem, pa pritožnik nima pravnega interesa. Vse okoliščine, ki jih pritožnik navaja kot obremenitev njegove nepremičnine, so upoštevane. Ker pot obremenjuje nepozidan del zemljišča, je izvedenec pri izračunu nadomestila pravilno izhajal iz cene zemljišča in ne objektov. Ceno zemljišča je izvedenec ugotavljal na osnovi primerljivih pravnih poslov. Gre za realizirane posle, zato se pritožnik po nepotrebnem sprašuje, ali so se nepremičnine sploh prodale. Nerazumljiva je pritožbena trditev, da se pritožnikova nepremičnina loči od nepremičnin ostalih nasprotnih udeležencev. Pritožnik povsem spregleda, da nadomestila za uporabo nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, ki služi za dostop tudi do številnih drugih nepremičnin, sodišče ni določilo. Neutemeljeno zato pritožba izpostavlja razliko med obremenjenostjo svoje in te nepremičnine. Vkalkuliranje dostopne poti v ceno zemljišča je izvedenec omenil pri opredelitvi predlagateljevega razmerja s prodajalci in ne s pritožnikom. Pogodba z dne 20.2.1989 je bila priložena izvedenskemu mnenju, zato se je pritožnik z njo lahko seznanil. 14. Pritožnik pravilno navaja, da o stroških postopka sodišče praviloma odloči obenem z odločitvijo o glavni stvari (četrti odstavek 163. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Razlogi, da to ni bilo storjeno, niso pojasnjeni, kar pa na odločitev o glavni stvari, ki je predmet pritožbene presoje, ni vplivalo.

15. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka. V pritožbenem postopku pritožnik ni dosegel zanj ugodnejše odločitve. Za tak primer posebno pravilo iz 146. čl. Zakona o nepravdnem postopku, da stroške postopka nosi predlagatelj, ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov, upoštevajoč načelo krivde in splošnega pravila o kritju stroškov v nepravdnem postopku (prvi, peti in šesti odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku).