Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je sledilo zahtevku tožnika in mu za dva meseca priznalo razliko med nominalno osnovno plačo, ki je veljala za nadporočnika od 1. 4. 2019 do 31. 10. 2019, in osnovno plačo, ki je veljala od 1. 11. 2019, napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da se nove, višje nominalne vrednosti, uporabljajo šele od 1. 11. 2019 in ne od veljavnosti Priloge 1 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se spremeni I. točka izreka izpodbijane sodbe tako, da se na novo glasi: "I. Tožena stranka je v roku 8 dni od prejema sodbe dolžna tožeči stranki plačati: - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2020 do plačila, - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2021 do plačila, - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2021 do plačila, - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2021 do plačila, - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2021 do plačila, - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2021 do plačila, - 705,30 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2021 do plačila, - 493,71 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2021 do plačila, - 92,16 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2020 do plačila.

Kar zahteva tožnik drugače (tek zakonskih zamudnih obresti), se zavrne.

Zavrne se tožbeni zahtevek, kjer tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo zneska 41,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2019 dalje in plačilo zneska v višini 97,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2019 dalje."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 91,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika na plačilo v skupnem znesku 5.661,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. v mesecu za pretekli mesec od posameznih mesečnih zneskov, zavrnilo zahtevek glede drugačnega teka zakonskih zamudnih obresti (I. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 1.193,57 EUR (II. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper prvo in drugo alinejo I. točke izreka, v delu kjer je bila tožniku prisojena razlika v plači za naziv nadporočnika za september in oktober 2019 in glede enajste alineje, kjer je bilo tožniku prisojeno plačilo za izgubljen dan dopusta. Odločitev sodišča, da je tožnik upravičen do razlike v plači za naziv nadporočnik v septembru in oktobru 2019 je napačna, saj Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami višje nominalne vrednosti za nadporočnika določa šele od 1. 11. 2019. Iz sodbe ne izhaja, zakaj je sodišče štelo, da zneski plač niso bili usklajeni, niti ni pojasnilo, katere zneske je upoštevalo pri odločitvi. V spremenjeni odločbi o plači je bilo pojasnjeno, da velja sprememba od 1. 11. 2019, zato je bila tožniku od takrat dalje priznana nominalna osnova v višini 2.619,67 EUR. Napačna je tudi odločitev, da je tožnik upravičen do plačila 91,16 EUR za 13. 7. 2020. Tožnik je za ta dan priglasil dopust, obrazec je oddal sam in operaterjem ni pravočasno sporočil, da je takrat dejansko opravljal delo, svojega prihoda ni registriral z ... priponko in ni izpolnil obrazca za službeno odsotnost ali prisotnost brez kartice. Poleg tega je imel možnost, da bi test gibalnih sposobnosti (PGS) opravil na 7 drugih terminov, katere brez utemeljenega razloga ni izkoristil. Sodišče se ni opredelilo do ugovorov toženke, da se je tožnik zavedal, da je 13. 7. 2020 zadnji možen termin za PGS pred odhodom na misijo, pa si je takrat planiral dopust in samoiniciativno omejil možnost opravljanja PGS kot tudi, da je samovoljno prišel na PGS v času dopusta. Glede na navedeno je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje ter priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ne tistih, ki jih uveljavljala pritožba, ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovilo dejansko stanje, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo glede plačil razlike v plači za september in oktober 2019. 5. Sodišče prve stopnje je med drugim odločalo o zahtevku tožnika, da mu toženka plača razliko v plači v mesecu septembru in oktobru 2019, ko je delo dejansko opravljal v uradniškem nazivu nadporočnik. Trdil je, da mu toženka v septembru in oktobru 2019 ni obračunala pripadajočega nominalnega zneska osnovne plače iz Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba; Ur. l. RS, št. 67/2008, 98/2010, 41/2012, 41/2013, 47/2013, 96/2014, 96/2014, 98/2015, 25/2017, 12/2018 in 20/2019) za naziv nadporočnika v višini 2.619,67 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da toženka tožniku za september in oktober 2019 ni plačala osnovne plače za naziv nadporočnik v višini, kot jo določa Priloga 1, zato je njegovemu zahtevku v tem delu ugodilo.

6. Uredba med drugimi določa višino plače za čas opravljanja dela na misiji. Skladno s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe so se za opravljanje dela na misiji v tujini določile osnovne plače v nominalni višini v Priloga 1. S 1. 4. 2019 je pričela veljati nova Priloga 1 (Ur. l. RS, št. 20/2019), ki je določila nominalne vrednosti osnovnih plač za čas od 1. 4. 2019 do 31. 10. 2019 in nove vrednosti od 1. 11. 2019. Za nadporočnika je bila za čas od 1. 4. 2019 do 31. 10. 2019 določena vrednost nominalne osnovne plače v višini 2.522,64 EUR, od 1. 11. 2019 dalje pa v višini 2.619,67 EUR.

7. Tožnik je zahteval, da mu toženka za september in oktober 2019 plača razliko med prejeto nominalno osnovo plačo v višini 2.522,64 EUR in pripadajočo osnovno plačo za nadporočnika v višini 2.619,67 EUR, kar je glede na Prilogo 1 neutemeljeno, saj je ta vrednost osnovne plače veljala šele od 1. 11. 2019. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je sledilo zahtevku tožnika in mu za september in oktober 2019 priznalo razliko med nominalno osnovno plačo, ki je veljala za nadporočnika od 1. 4. 2019 do 31. 10. 2019 (2.522,64 EUR) in osnovno plačo, ki je veljala od 1. 11. 2019 (2.619,67 EUR), napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da se nove, višje nominalne vrednosti, uporabljajo šele od 1. 11. 2019 in ne od veljavnosti Priloge 1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka na podlagi 5. točke 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek za plačilo 41,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2019 in 97,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2019 zavrnilo.

8. Pritožba neutemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku za 13. 7. 2020, ko mu je toženka pisala letni dopust, plačilo v višini 92,16 EUR. Toženka ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik dne 13. 7. 2020 opravljal delo, in sicer test PGS in ni bil na letnem dopustu. Kljub temu mu toženka za ta dan ni priznala, da je delal, ampak je štela, da je koristil letni dopust, česar ne bi smela storiti, saj je vedela, da je tožnik delal. Posledično je bil tožnik prikrajšan za en dan dopusta, pri tem pa ni relevantno, da bi morebiti lahko PGS opravil na katerem od predhodnih terminov. Bistveno je, da je PGS moral opraviti. Šlo je za njegovo delovno obveznost. Test PGS je opravil dne 13. 7. 2020, ko je sicer želel koristiti letni dopust, vendar do koriščenja dopusta dejansko ni prišlo, ker je na ta dan delal, toženka pa je kljub temu evidentirala, da je bil tožnik na dopustu. Tožnik je bil posledično prikrajšan za en dan dopusta, zato mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo zahtevani znesek odškodnine v višini 91,16 EUR. Pritožbene navedbe, da tožnik ni pravočasno obvestil operaterja o dopustu, da se ni registriral z ... priponko ter ni izpolnil obrazca za službeno odsotnost ali prisotnost brez kartice, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Čeprav je tožnikov zahtevek glede plačila razlike v plači za naziv nadporočnik neutemeljen, gre le za manjši del zahtevka (2 %), s tem delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški postopka. Pritožbeno sodišče zato ni poseglo v odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženka tožniku povrniti stroške postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP).

10. Ker v preostalem delu niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženka je s pritožbo delno uspela (60 %), zato ji mora tožnik povrniti sorazmerni del stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki v okviru priglašenih stroškov, upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) in vrednost izpodbijanega dela sodbe (231,18 EUR) priznalo 250 točk za pritožbo in 5 točk materialnih stroškov, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. Višjih priglašenih stroškov sodišče toženki ni priznalo, glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe in OT. Upoštevajoč uspeh toženke, mora tožnik toženki povrniti 91,80 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje.