Jedro

Zgolj dejstvo, da imajo stranke, njihovi pooblaščenci ali priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, ni razlog, ki bi utemeljeval ponovni prenos pristojnosti po 67. členu ZPP oziroma preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Postopek za izterjavo 404,44 EUR s pripadki, začet na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se je po vloženem ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi nadaljeval pred pravdnim sodiščem. Najprej je tekel pred Okrajnim sodiščem v Kopru, nato pa je bila zadeva med tistimi naključno določenimi zadevami, pri katerih je bila pristojnost za sojenje na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) prenesena na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče, v konkretnem primeru na Okrajno sodišče v Novi Gorici.

2. Tožnica je predlagala delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sta obe stranki in vse predlagane priče iz obale, zaradi česar bi bili v primeru obravnave zadeve pred sodiščem v Novi Gorici že samo potni stroški strank, pooblaščencev in prič v popolnem nesorazmerju z vrednostjo spora.

3. Predlog je bil vročen tožencu, ki se z njim strinja in predlaga, da zadevo obravnava Okrajno sodišče v Kopru.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Namen določila 105.a člena ZS je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale. To je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Posledica prenosa krajevne pristojnosti po 105.a členu Zakona o sodiščih ima za stranke (predvsem za toženo stranko, saj je temeljni kriterij redne krajevne pristojnosti sodišča prav njeno prebivališče) nedvomno lahko določene neugodne posledice, ki se zlasti odražajo kot višji potni stroški, daljši čas potovanja, slabše prometne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi ipd. Vse to je imel ob sprejemu novele ZS, ki je omogočila prenos pristojnosti, pred očmi že zakonodajalec, a je pretehtal, da je hitrejša rešitev zadeve prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški, tako rešitev pa upravičujejo tudi sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za zmanjševanje sodnih zaostankov. Morebitna bremena mora stranka zato načeloma prevzeti, saj je v zadevi zaradi prenosa pristojnosti odločeno prej, kot bi bilo brez njega. Vrednost spora pri tem ne igra odločilne vloge.

6. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da stranka lahko tudi po prenosu pristojnosti po 105.a členu ZS predlaga (ponovni) prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP, a mora izkazati posebej tehtne razloge, zaradi katerih bi se postopek pred drugim sodiščem zaključil lažje in hitreje. V več zadevah je tudi že pojasnilo, da zgolj dejstvo, da imajo stranke, njihovi pooblaščenci ali priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, ni razlog, ki bi utemeljeval ponovni prenos pristojnosti po 67. členu ZPP oziroma preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.1

7. Tudi v obravnavani zadevi predlagatelj utemeljuje predlog za ponovni prenos pristojnosti zgolj z navedbami o prebivališču strank, pooblaščencev in prič2 na obali, kar po oceni Vrhovnega sodišča ne zadostuje. Predlog za delegacijo je zato zavrnilo.

1 Glej zadeve I R 132/2014 z dne 11. 12. 2014, I R 127/2014 z dne 18. 12. 2014, I R 17/2015 z dne 29. 1. 2015, I R 56/2017 z dne 25. 5. 2017 in I R 148/2018 z dne 19. 10. 2018. V edini zadevi, kjer je Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo ugodilo, je to odločitev – poleg prebivališča strank, pooblaščencev in večjega števila prič na obali – utemeljevala še dodatna okoliščina, da bi bilo treba na obali opraviti tudi dokaz z ogledom na kraju samem (zadeva I R 118/2016 z dne 24. 11. 2016). 2 Predlagano je zaslišanje petih konkretno navedenih prič, kar še ni večje število prič.