Jedro

Celovita ocena vseh izvedenih dokazov ne omogoča zaključka, da zapustnica ni bila oporočna sposobna, kar bi morala dokazati tožeča stranka, glede na to, da se oporočna sposobnost, enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost, domneva.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep se ugodi tako in se izpodbijana odločba v točki I izreka spremeni tako, da se dovoli sprememba tožbe z dne 28.10.2011. II. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v točki II izreka potrdi.

III. Zaradi odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku in stroških postopka se zadeva vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe z dne 28.10.2011 (I. izreka), nato pa zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev pisne oporoke pred pričami (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da mora prvi, četrti in peti toženi stranki v 15. dneh povrniti pravdne stroške v znesku 3.976,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka dalje (III. točka izreka).

2. Proti navedeni odločbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Najprej navaja, da je nezakonit sklep sodišča, da se ne dovoli sprememba tožbe z dne 28.10.2012, ki je sodišče ni dovolilo zaradi ekonomičnosti postopka, ker meni, da stroški z obravnavanjem podrejenega tožbenega zahtevka v tem postopku ne bi bili manjši, kot bi nastali z obravnavanjem nove samostojne tožbe, dodatno bi nastali tudi stroški pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je izpovedi prič povsem nekritično ocenilo. Že njihovo zatrjevanje, kako se se povsem slučajno znašli pri zapustnici ravno takrat, ko je ta hotela sestaviti oporoko, je neverjetno in neprepričljivo. Očitno je, da je bila oporoka premišljeno napisana že prej, Ko. pa je nato v bolnišnico k zapustnici pripeljala oporočni priči. Tekst oporoke je napisan tekoče, brez napak in strokovno, z izrazi, ki jih nekdo, ki ni pravnik, ne uporablja. Zlasti ne zapustnica, ki je bila takrat stara 84 let, hudo bolna, v bolnišnici je bila zaradi možganske kapi in nato po osmih dneh umrla. To pokaže tudi primerjava z besedili, ki so vloženi v spis. Prav na izpovedbe teh prič je sodišče oprlo svojo sodbo, pa tudi izvedenec svoje mnenje. Tako izvedeniško mnenje kot sodba se po kritični presoji pokažeta kot neverodostojni in neutemeljeni. Mnenje izvedenca je pavšalno, k takšnemu mnenju ga je napeljalo že samo sodišče, ki mu je naložilo, da naj pregleda le zdravstveno dokumentacijo pokojne in izpovedbe strank in prič, posebej pa mu je naročilo, naj ostale vsebine pravdnega spisa ne pregleda in ne upošteva pri izdelavi mnenja. Sodišče je izvedencu neutemeljen prepovedalo, da mnenje poda tudi z upoštevanjem navedb pravdnih strank, ki vključujejo tudi mnenje izvedenke nevrologinje dr. K.. Mnenje obsega le dva stavka in ga sploh ni mogoče preizkusiti. Tudi na naroku dne 18.6.2012 ga izvedenec ni utemeljil, nasprotno, njegova izvajanja dvom v njegovo mnenje še povečujejo. Izvedenec je npr. pojasnil, da „tudi izpovedbe prič in vsebina oporoke kažejo na to, da se je zapustnica zavedala svojega premoženja in komu kaj zapušča.“ Tožeča stranka je v postopku večkrat predlagala tudi zaslišanje dr. K. kot izvedene priče, ki je pregledala zdravstveno dokumentacijo in bi njena izpoved nedvomno lahko prispevala k pravilni in zakoniti sodbi. Sodišče je ta dokazni predlog neupravičeno zavrnilo.

3. Tožene stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sklep:

5. Tožeča stranka je v vlogi z dne 28.10.2011 spremenila tožbo tako, da je poleg zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi oporočne nesposobnosti, uveljavljala tudi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pisna oporoka pred pred pričami ni veljavna oziroma podpis na oporoki ni pristen (1). Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe iz razlogov ekonomičnosti postopka (ker je bil dokazni postopek že skoraj končan, treba je bilo pridobiti le še izvedensko mnenje glede sposobnosti za razsojanje zapustnice, zaslišane so bile že vse priče).

6. Višje sodišče se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru dovolitev spremembe tožbe ne bi bila ekonomična. V interesu ekonomičnosti postopka je res treba preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke, vendar le takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze (2), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka je namreč najprej v tožbi trdila, da zapustnica glede na zabeleženo klinično stanje po možganski kapi ni bila sposobna za razsojanje, kasneje v pripravljalni vlogi pa še, da ji roke niso služile in da ničesar ni mogla prijeti. Glede pristnosti podpisa je predlagala tudi izvedenca grafologa. Dovolitev spremembe tožbe bi bila po mnenju višjega sodišča smotrna za dokončno rešitev razmerja med strankami, pri odločanju o podrejenem tožbenem zahtevku bi bilo celo delno mogoče uporabiti že zbrano procesno gradivo (npr. zdravstvena dokumentacija). Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi z novo tožbo nastali večji stroški, vsaj na račun morebitnega novega pritožbenega postopka, zaradi nove tožbe pa bi bil še dlje prekinjen zapuščinski postopek. Nenazadnje pa so se prvo, četrto in peto tožena stranka sprva celo strinjale s spremembo tožbe (list. št. 57), kasneje pa to stališče spremenile (list. št. 75). Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je spremembo tožbe dovolilo (3. točka 365. člena ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku na ugotovitev neveljavnosti oporoke.

O pritožbi zoper sodbo:

7. Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je neupravičeno zavrnilo njen dokazni predlog z zaslišanjem dr. M. C. kot izvedene priče. Navedena je namreč pregledala zdravstveno dokumentacijo in izdelala mnenje, ki ga je tožeča stranka priložila k tožbi, iz katerega izhaja, da glede na zabeleženo klinično stanje in diagnoze pokojnica ni bila sposobna za razsojanje in sestavo oporoke. Pravilno je stališče prve stopnje, da izven postopka pridobljeno izvedensko mnenje lahko predstavlja le del navedb tiste stranke, ki ga je pridobila. Izvedba dokaza z zaslišanjem izvedenke, ki je tako mnenje izdelala, je obid prej navedenega procesnega pravila. Tožeča stranka je predlagala zaslišanje dr. M. C. kot izvedene priče, ki pa tako kot vse ostale priče, lahko izpoveduje le o dejstvih, ki jih je sama zaznavala. Zaradi svojega znanja ima le večje spoznavne možnosti. Ker je tudi izvedena priča M. K. (le) pregledala enako dokumentacijo kot jo je v postopku postavljeni izvedenec, o svojih neposrednih zaznavah o stanju zapustnice ob sestavi oporoke niti ne bi mogla izpovedovati.

8. Neutemeljene so nadalje pritožbene navedbe glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je skrbno ocenilo vse izvedene dokaze in višje sodišče se z dokazno oceno strinja. Izpovedbe oporočnih prič in prve toženke so skladne in prepričljive, očitki izvedencu, da je njegovo mnenje pavšalno, pa neutemeljeni. Pisno izvedensko mnenje je bilo res skopo, je bil pa izvedenec zaslišan na naroku in mnenje ustno dopolnil. Izvedenec je tudi pojasnil navidezno razliko v oceni okoliščin, ki jih izpostavlja tudi pritožba. V medicinski dokumentaciji z dne 11.4.2010 je bilo zapisano, da zapustnica ni mogla vstati, da je bila zmedena, da je težko govorila in da je nevrološka simptomatika od prejema enaka. Izvedenec je pojasnil, da ta zapis ni v nasprotju z nadaljnjim zapisom, da je bila zapustnica neprizadeta in pogovorljiva. Prepričljivo in logično je izvedensko mnenje, da je zaradi možganske kapi imela zapustnica zares težave pri govoru kot posledico prizadetosti jezika po kapi, a le pri njegovem oblikovanju (težko je govorila), je pa razumela in vedela, kaj želi povedati (bila je pogovorljiva). Iz prejšnje zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi imela zapustnica psihične težave, vse do zadnjega je bila psihično urejena, sodelovala je pri vseh zdravniških pregledih v obdobju sestave oporoke. Celovita ocena vseh izvedenih dokazov ne omogoča zaključka, da zapustnica ni bila oporočna sposobna, kar bi morala dokazati tožeča stranka, glede na to, da se oporočna sposobnost, enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost, domneva (59. člen Zakona o dedovanju).

9. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zoper sodbo zavrnilo in izpodbijano odločbo v II. točki potrdilo (353. člen ZPP). Ker je zadeva vrnjena sodišču prve stopnje zaradi obravnavanja podrejenega tožbenega zahtevka, je posledično razveljavljena tudi odločitev o stroških pravdnega postopka.

(1) Sodišče prve stopnje je na naroku dne 20.10.2011 opravilo materialno procesno vodstvo in tožečo stranko opozorilo na razliko med oblikovalnim in ugotovitvenim zahtevkom glede (ne)veljavnosti oporoke v skladu z novejšo sodno prakso (npr. II Ips 336/2009 z dne 11. 11. 2010).

(2) Prim. Wedam-Lukić, ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 205.