Jedro

Pravda teče o zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 308. členom ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo, pri tem pa je na podlagi 440. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju razveljavilo tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna vtoževano terjatev.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje razveljavi, razveljavi se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 213809/2011 z dne 30. 12. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožba zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v izreku navedeni del sklepa o izvršbi vzdržalo v veljavi in toženi stranki naložilo povračilo stroškov tožeče stranke.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Po tem, ko je bil spis posredovan v reševanje višjemu sodišču, sta pravdni stranki 24. 11. 2014 sklenili sodno poravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani XII Pg 2639/2012, s katero sta se poravnali tudi glede zahtevka, ki se obravnava v zadevi XII Pg 1366/2012. O tem je sodišče obvestila tožeča stranka in hkrati navedla, da umika tožbo z odpovedjo tožbenemu zahtevku. O tem je višje sodišče obvestila tudi tožena stranka in navedla, da naj glede na vlogo tožeče stranke pritožbo toženca šteje kot brezpredmetno, saj je zadeva med pravdnima strankama zaključena.

5. Uvodoma višje sodišče opozarja, da sta tako umik tožbe kot odpoved tožbenemu zahtevku možna le do konca glavne obravnave (2. odstavek 188. člena in 1. odstavek 317. člena ZPP). Ta faza postopka je bila končana 5. 2. 2014, zato navedenih izjav tožeče stranke ni mogoče upoštevati. Prav tako ni mogoče pritožbo kar šteti za brezpredmetno; vložnik jo lahko le umakne.

6. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava; če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo (308. člen ZPP). Ker sta obe pravdni stranki sporočili sodišču, da sta o obravnavanem zahtevku 24. 11. 2014 sklenili sodno poravnavo, je višje sodišče pribavilo izdatek te sodne poravnave. Iz nje je razvidno, da sta se dejansko poravnali tudi glede tu vtoževanega zahtevka.

7. Višje sodišče zato ugotavlja, da ta pravda teče o zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava, zato je na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 308. členom ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo, pri tem pa je na podlagi 440. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju razveljavilo tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna vtoževano terjatev.

8. Izrek o stroških tožene stranke je odpadel, saj se je ta s sodno poravnavo zavezala, da ne bo zahtevala povrnitve pravdnih stroškov, to pa smiselno izhaja tudi iz njene zgoraj navedene vloge, s katero je predlagala, naj se njena pritožba šteje kot brezpredmetna.