Jedro

V obravnavanem postopku kot eden od predlagateljev nastopa mld. otrok, zato je sodišče zaradi njegovega varstva dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, česar ob spregledanih celo izrecnih navedbah iz predloga in dokaznih predlogih, prvostopno sodišče ni storilo. Nasprotno je svojo odločitev temeljilo le na izpovedbah obeh zaslišanih (prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca), in ker ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, vsaj preuranjeno sprejelo dejanski zaključek, da ni ugotoviti nobene od oblik nasilja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom pod točko I izreka v celoti zavrnilo predlog predlagateljic za izrek ukrepov po čl. 19 Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Z njim sta predlagateljici predlagali, glede na naroku modificiran predlog, da se nasprotnemu udeležencu, ki je zunajzakonski partner prve predlagateljice in oče druge predlagateljice, za primer razveljavitve sklepa Okrožnega sodišča opr. št. IV N 78/2023 z dne 9. 2. 2023 v delu, ki se nanaša na odvzem mld. A. A. materi, na začasno namestitev mld. A. A. v Strokovni center Mladinski dom C. in na začasno ukinitev stikov, ki se nanaša na stike mld. A. A. z mamo B. B., vse v zvezi s sklepom opr. št. IV N 78/2023 z dne 14. 3. 2023, izreče: (-) ukrep prepovedi vstopa v stanovanje na naslovu P. (-) ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanju na naslovu P., na razdaljo, manjšo od 50 metrov, v času, ko na tem naslovu biva druga predlagateljica, (-) ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja katerikoli osnovni šoli, v katero je vključena mld. A. A., v času, ko potekajo njene šolske in obšolske dejavnosti, na razdaljo, manjšo od 50 metrov, ter (-) ukrep prepovedi navezovanja osebnih in neosebnih stikov z mld. A. A., vse za obdobje treh mesecev, razen v okviru odločitve Okrožnega sodišča v zadevi opr. št. IV N 78/2023. Odločilo je tudi, da stroške postopka krije vsak udeleženec sam (izrek pod točko II).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta predlagateljici po pooblaščenki, in ga izpodbijata iz vseh treh pritožbenih razlogov, to je iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, torej kot povzema pritožbeno sodišče, po prvem odstavku člena 338 v zvezi s členom 366 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vse v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in s prvim odstavkom čl. 22a ZPND. Predlagata, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje drugi sodnici posameznici (predodelitev zadeve v odločanje drugi sodnici posameznici je bila predlagana tudi v postopku IV N 78/2023).

Pritožba se sklicuje na nerazumljivost zavrnilne odločitve, glede na to, da je isto sodišče po isti sodnici pred tem odločilo, da se zaradi ogroženosti mld. A. A. odvzame obema staršema (sklep opr. št. IV N 78/2023), pri čemer je sedaj izpodbijano odločitev sodišče sprejelo na podlagi zaključka, da predlagateljici nista s stopnjo verjetnosti izkazali resne nevarnosti, da se je nasilje v preteklosti izvajalo in pred kakšnim nasiljem naj bi se mld. A. A. v prihodnje zaščitilo, da se ne bi ponovilo. Glede na v dokazne namene prebrane listine spisa opr. št. IV N 78/2023, upoštevaje določbo 7. čl. ZNP-1 ter uveljavljeno preiskovalno načelo sodnika, ob tem, ko se predlog za izrek ukrepov po ZPND nanaša na varstvo in zaščito mld. otroka, niso podani razlogi sodišča, ki se nanašajo na pomanjkanje trditev predlagateljice in nasprotnega udeleženca glede vrste oz. oblike nasilja. Sodišče je že s tem, ko je opustilo preiskovalno načelo, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialni določbi 3. in 19. člena ZPND. Nadalje izpostavlja namen izreka ukrepov po ZPND, ki povzročitelju nasilja preprečujejo konkretno osebno ogrožanje žrtve, kar je namen, ki ga je zasledovala predlagateljica ob vložitvi predloga, in ta ni v preprečitvi odvzema otroka prvi predlagateljici, ampak v zagotovitvi izkazanega varstva in varnosti mld. A. A. za primer prenehanja ukrepa odvzema otroka prvi predlagateljici. Temeljni razlog, na katerem je temeljil odvzem A. A. materi, je bil namreč prav v očitkih CSD, da ni ustrezno poskrbela za varnost otroka in onemogočila, da bi se oče A. A. lahko približal. Za odločitev o izreku ukrepov po ZPND tudi ni odločilno, da nasprotni udeleženec ne živi več skupaj s predlagateljicama, zato je sodišče izhajalo iz napačne predpostavke - izjave nasprotnega udeleženca, da do zaključka sodnega postopka ne bo odhajal na naslov stalnega prebivališča. 3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na zahtevano pravno varstvo se je sodišče prve stopnje ob nespregledanem namenu ZPND,1 pravilno oprlo na materialno pravno podlago, ki jo je tudi pravilno navedlo.2

6. Pritrditi pa gre pritožbeni graji, ko ta z navedbami, da je prvostopno sodišče opustilo preiskovalno načelo, zaradi česar je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno oblikovalo zaključek pravne narave, utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.3 Nosilni razlog sprejete odločitve prvostopnega sodišča je v zaključku, da predlagateljici nista s stopnjo verjetnosti izkazali resne nevarnosti, da se je nasilje v preteklosti izvajalo, in pred kakšnim nasiljem naj bi se mld. A. A. v prihodnosti zaščitilo, da se ne bi ponovilo, torej o neugotovljenem nasilju, ki ni bilo niti zatrjevano niti izkazano.4 V obravnavanem postopku kot eden od predlagateljev nastopa mld. otrok, zato je sodišče zaradi njegovega varstva dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli,5 in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, česar ob spregledanih celo izrecnih navedbah iz predloga6 in dokaznih predlogih,7 prvostopno sodišče ni storilo. Nasprotno je svojo odločitev temeljilo le na izpovedbah obeh zaslišanih (prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca), in ker ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, vsaj preuranjeno sprejelo dejanski zaključek, da ni ugotoviti nobene od oblik nasilja, torej tudi ne spolnega, ki jo ZPND kot eno izmed oblik nasilja opredeljuje v členu 3. Pritožba je zato zaradi neuporabe pooblastila iz člena 7 ZNP-1 uspela vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja po prvostopnem sodišču, na katerem je slednje temeljilo sprejeto zavrnilno odločitev, kar lahko vpliva na zakonitost oz. pravilnost sprejete odločitve.

7. Pritožbeno sodišče zaradi nadaljnjega poteka ponovljenega postopka tudi samo izpostavlja namen določb ZPND, ki so usmerjene v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Ob tem v zvezi s pritožbenimi navedbami, da je takšen namen zasledovala tudi predlagateljica ob vložitvi predloga, in da ta ni v preprečitvi odvzema otroka prvi predlagateljici, ampak v zagotovitvi izkazanega varstva in varnosti mld. A. A. za primer prenehanja ukrepa odvzema otroka prvi predlagateljici, vendarle obrazlaga, da tudi v primeru, da bo v ponovljenem postopku ugodeno predlogu za izrek ukrepov po določbah ZPND, takšna odločitev sama po sebi ne vpliva nujno na odločitve v postopku zaradi predlaganega izreka trajnejšega ukrepa (IV N 78/2023), ki teče po določbah Družinskega zakonika (DZ), torej z ugotavljanjem in presojo v citiranem zakonu pravno pomembnih okoliščin, ki se razlikujejo od pravno relevantnih v postopku po določbah ZPND. Te bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku, ko bo ugotavljalo obstoj zakonskih pogojev za predlagane ukrepe po členu 19 ZPND, katerim nasprotni udeleženec ni nasprotoval, kar bo prav tako potrebno presojati, moralo ugotavljati ob upoštevanju že podanih navedb in dokaznih predlogov, in ob njihovi ponovni celostni presoji upoštevati zahtevani nižji dokazni standard presoje.8 V ponovljenem odločanju je potrebno v okviru materialno procesnega vodstva,9 ki je v obravnavanem postopku še posebej poudarjeno zaradi preiskovalnega načela iz 7. člena ZNP-1, in pridržano prvostopnemu sodišču, predlagateljicama ponuditi možnost, da odpravita dosedanjo nesubstanciranost podanega dokaznega predloga za vpogled v spis IV N 78/2023 Okrožnega sodišča v Celju, in glede na potrebo po konkretno in nepogojno opredeljeni vsebini pravnega varstva tudi razjasniti, ali vztrajata pri podanem predlogu za izrek ukrepov, oblikovanem „za primer razveljavitve sklepa Okrožnega sodišča opr. št. IV N 78/2023 z dne 9. 2. 2023 v delu, ki se nanaša na odvzem mld. A. A. materi, na začasno namestitev mld. A. A. v Strokovni center Mladinski dom C. in na začasno ukinitev stikov, ki se nanaša na stike mld. A. A. z mamo B. B., vse v zvezi s sklepom opr. št. IV N 78/2023 z dne 14. 3. 2023“.

O predlogu za odločanje pred drugim razpravljajočim sodnikom:

8. Predlagateljici sta v pritožbi v zvezi s predlogom za razveljavitev sklepa in vrnitvijo zadeve v ponovno odločitev predlagali, da zadevo obravnava druga razpravljajoča sodnica. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogov za to, da bi ob vrnitvi zadeve v nov postopek odredilo, naj zadevo obravnava drug sodnik/sodnica, ni našlo (356. člen ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1). Predlagateljici razlogov po čl. 356 ZPP nista posebej navajali, zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge in v njihovem okviru tudi na zatrjevano, a sicer po pritožbenem sodišču nezaznano tendenco sodišča k zavrnitvi predloga po ZPND z namenom varovanja stabilnosti sodniške odločitve v zadevi IV N 78/2023, pa jih tudi nista izkazali. Citirana določba pritožbenemu sodišču res podeljuje pooblastilo, da zadevo vrne v nov postopek pred spremenjen (drug) senat oz. pred drugega razpravljajočega sodnika, vendar pa morajo biti za takšno postopanje podani utemeljeni razlogi. Teh kljub pritožbeni razveljavitveni odločitvi ni izkazanih, zato ni podlage za dodelitev zadeve v obravnavanje drugemu sodniku, ki je ne predstavlja niti predlagana (oz. morebiti ugodena) predodelitev odločanja v drugi zadevi, glede na to, da gre za ločeno odločanje v vsaki od dveh samostojnih zadev.

9. Glede na podanost pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka, ki se je odražala v zmotni oz. nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično v zmotnem pravnem zaključku o neobstoju nasilja nad mld. predlagateljico, z vplivom na pravilnost oz. zakonitost odločitve, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, oboje v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPDN).

1 Ki je v zaščiti žrtve nasilja. 2 V točkah 4 in 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Vse v zvezi s členom 42 ZNP-1 in s prvim odstavkom čl. 22a ZPND. 4 Točki 12 in 11 obrazložitve. 5 Glede na pooblastilo, ki mu ga daje določba člena 7 ZNP-1, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka člena 22a ZPND. 6 Glej predlog; ta se sklicuje (med drugim) na obrazložitev sklepa Okrožnega sodišča v Celju IV N 78/2023 z dne 9. 2. 2023, po kateri je razlog za začasni odvzem mld. A. A. v razmerju do očeta v sumu spolne zlorabe, ki naj bi jo ta izvršil v škodo mld. hčerke. 7 Sklep Okrožnega sodišča v Celju IV N 78/2023 z dne 9. 2. 2023, ugovor z dne 17. 2. 2023 in čeprav nedoločno opredeljen vpogled v spis IV N 78/2023. 8 O tem že prvostopno sodišče v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 9 Po 285. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42 ZNP-1.