Jedro

Ob dejstvu, da do organizirane prekinitve dela spornega dne in s tem do stavke sploh ni prišlo, predlagatelj nima sodnega varstva za ugotovitev nezakonitosti stavke, ker ima pravni interes za ugotovitveni predlog glede nezakonitosti stavke le v primeru, kadar je stavka dejansko izvedena, ne pa tudi v primeru, ko do prekinitve dela sploh ne pride.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - zavrglo predlog za ugotovitev, da je stavka, ki sta jo nezakonito napovedala nasprotna udeleženca s sklepom z dne 23. 7. 2018 in s prekinitvijo dela dne 10. 8. 2018, nezakonita (I. točka izreka) ter - predlagatelju naložilo povračilo stroškov postopka nasprotnima udeležencema (II. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V pritožbi navaja, da za zavrženje predloga ni pravne podlage, ker je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je stavka zgolj prekinitev dela. To je le ena izmed faz stavke, ki se začne s sklepom o začetku stavke, ki pa ni bil zakonito sprejet. Stavka ni bila zakonito začeta, zato so vse ostale faze nezakonite. Nezakonitost stavke je v tem, da sklepa o začetku stavke ni potrdila večina delavcev pri delodajalcu, da stavkovni odbor ni bil imenovan z ustreznim zakonitim sklepom večine delavcev pri delodajalcu ter da stavkovnih zahtev ni potrdila večina delavcev v podjetju. Delavci so bili zavedeni, predložen je bil seznam s podpisi, s pripisom, da delavci potrjujejo, da podpirajo interesno stavko, v kolikor ne bo prišlo do dogovora stavkovnega odbora s poslovodstvom. Delavce je potrebno imensko predstaviti, sicer je seznam formalno pomanjkljiv. Sklepov niso sprejeli delavci, ki so le podpisali seznam, ne da bi vedeli, kaj podpisujejo, predstavljeno jim je bilo le, da so bodo borili za višje plače. Predlagatelj ima pravni interes, da sodišče odloči, ali je nasprotni udeleženec izvedel postopek stavke v skladu z zakonom, sicer se takšna neformalna oblika stavke lahko ponavlja vsak mesec. Če bi bilo pravilno stališče sodišča, da je mogoče presojati le zakonitost stavke, pri kateri je dejansko prišlo do prekinitve dela, bi to pomenilo, da bi delavci ali sindikati lahko le napovedali stavko in podali zahteve, delodajalec pa bi se moral z njimi v vsakem primeru pogajati, četudi bi bili sprejeti sklepi o začetku stavke nezakoniti, nato pa bi delavci ali sindikat tik pred zdajci odpovedali prekinitev dela. To pa ni namen zakona in v pravni državi ni sprejemljivo.

3. Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu izhaja, da je bila stavka, napovedana za dne 10. 8. 2018, katere nezakonitost uveljavlja predlagatelj, zaradi sklenjenega sporazuma o zaključku stavke med Stavkovnim odborom delavcev A. in predlagateljem z dne 8. 8. 2018 ter istega dne sprejetega Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi med predstavniki delodajalcev in delojemalcev odpovedana 9. 8. 2018 in zato tudi ni bila izvedena. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob dejstvu, da do organizirane prekinitve dela 10. 8. 2018 in s tem do stavke sploh ni prišlo, predlagatelj nima sodnega varstva za ugotovitev nezakonitosti stavke, ker ima pravni interes za ugotovitveni predlog glede nezakonitosti stavke le v primeru, kadar je stavka dejansko izvedena, ne pa tudi v primeru, ko do prekinitve dela sploh ne pride. Pri tem se je oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbe Zakona o stavki (ZStk, Ur. l. SFRJ, št. 23/1991, Ur. l. RS, št. 22/91, 66/93), zlasti na določbo 1. člena tega zakona, ki določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, pravica do stavke pa se uveljavlja pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Glede na zakonsko opredelitev stavke je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zakonitost stavke mogoče presojati le v primeru, kadar je stavka dejansko izvedena kot organizirana prekinitev dela. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrženju predloga ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe predlagatelja o tem, da naj bi njegov pravni interes obstajal tudi v obravnavanem primeru. Kolektivni spor o zakonitosti stavke v takem primeru niti ne bi bil smiseln, če stavka sploh ni bila izvedena zato, ker so bile stavkovne zahteve (očitno vsaj v določenem delu) izpolnjene (s sprejemom aneksa k PKP in zvišanjem plač v A.) in stavka v obliki celodnevne prekinitve dela odpovedana. Stališče predlagatelja, da bi bilo ne glede na to, da stavka ni bila izvedena, potrebno v tem sporu odločiti vsebinsko in presoditi, ali so bile začetne faze v postopku stavke zakonito izvedene (sklep o začetku stavke, imenovanje stavkovnega odbora, sprejem stavkovnih zahtev), z namenom, da se prepreči podobne sindikalne aktivnosti (napoved stavke, ki se nato prekliče) v bodoče, je zato napačno. Zlasti zato, ker je v obravnavanem primeru očitno prišlo do sporazumne rešitve spora neposredno po vložitvi predloga in do uresničitve stavkovnih zahtev po zvišanju plač v A.. To pa je bil razlog za odpoved napovedane stavke.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške v skladu z določbami 154. in 165. člena ZPP, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krijeta sama tudi nasprotna udeleženca, ker sta stroške odgovora priglasila le pavšalno brez konkretne višine zahtevane nagrade, poleg tega pa odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve in ga ni mogoče uvrstiti med potrebne stroške (155. člen ZPP).