Jedro

Sodna praksa v določenih primerih kljub enakemu uspehu pravdnih strank dopušča odstop od navedenega pravila. Ena od okoliščin, ki utemeljuje odstop, je bistveno neravnotežje v višini (upravičenih) stroškov pravdnih strank. Takšno neravnotežje je podano tudi v konkretnem primeru. Tožnik je plačal sodno takso, poleg tega je pravni laik in je bil za enakovredno nastopanje v postopku primoran pooblastiti odvetnika. Njegovi stroški tako znatno odstopajo od stroškov tožene stranke, odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pa bistveno bolj bremeni njega in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank. Pravilna uporaba 154. člena ZPP zato terja, da sodišče izračuna stroške ene in druge stranke, jih pobota in presežek naloži v plačilo toženi stranki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba o stroških (III. točka izreka) spremeni tako, da se ta pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.298,29 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 313,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je vtoževal odškodnino v višini 19.098 EUR s pripadki. Temelj in pasivna legitimacija nista bila sporna, zato je sodišče prve stopnje odločalo le o višini odškodnine.

2. Sodišče je dne 3. 10. 2018 izdalo sodbo, v kateri je toženi stranki naložilo, da tožniku plača 9.862 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2016 do plačila (I. točka izreka), v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

3. Zoper odločitev o stroških se pritožuje tožnik in navaja, da mu je tožena stranka v predpravdnem postopku plačala odškodnino v višini 15.000 EUR. Ta znesek je bil glede na kasnejšo odločitev sodišča za 40 % prenizek, kar pomeni, da je bila tožba potrebna, tožnik pa je z njo v pomembnem delu uspel. Polovični pravdni uspeh nujno ne utemeljuje odločitve, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka. Takšna odločitev je pravilna samo v primeru, če so enaki oziroma primerljivi tudi stroški strank. V konkretnem primeru je imel tožnik bistveno višje stroške od tožene stranke, saj je plačal stroške izvedenca, sodnih taks in odvetniškega zastopanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev o stroških postopka, s katero je sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da uspeh pravdnih strank v postopku znaša 50 %. Dokazni postopek se je namreč vodil le glede višine odškodnine, tožnik pa je uspel s približno polovico postavljenega zahtevka.

7. To pa samo po sebi ne utemeljuje odločitve, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Sodna praksa v določenih primerih kljub enakemu uspehu pravdnih strank dopušča odstop od navedenega pravila. Ena od okoliščin, ki utemeljuje odstop, je bistveno neravnotežje v višini (upravičenih) stroškov pravdnih strank.1 Takšno neravnotežje je podano tudi v konkretnem primeru. Tožnik je plačal sodno takso, poleg tega je pravni laik in je bil za enakovredno nastopanje v postopku primoran pooblastiti odvetnika. Njegovi stroški tako znatno odstopajo od stroškov tožene stranke, odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pa bistveno bolj bremeni njega in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank. Pravilna uporaba 154. člena ZPP zato terja, da sodišče izračuna stroške ene in druge stranke, jih pobota in presežek naloži v plačilo toženi stranki.

8. Tožnik je skladno s stroškovnikom upravičen do povrnitve naslednjih stroškov: 500 točk za sestavo tožbe,2 500 točk za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 14. 10. 2016, 500 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo in 40 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja na narok, 20 točk za sestavo vloge z dne 10. 1. 2017, 20 točk za sestavo vloge z dne 23. 1. 2017, 20 točk za sestavo vloge z dne 2. 2. 2017, 50 točk za sestavo vloge z dne 22. 6. 2017, 375 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 18. 7. 2018, 50 točk za sestavo vloge z dne 7. 9. 2017, 250 točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 16. 10. 2017, 50 točk za sestavo vloge z dne 7. 6. 2018, 250 točk za zastopanje ne naroku dne 20. 6. 2018, 40 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja na narok in 36,65 točk za administrativne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 1.620,99 EUR, skupaj s potnimi stroški za prihod pooblaščenca na dva naroka v višini 22,94 EUR in povišano za 22 % DDV pa 2.005,59 EUR. Navedenemu znesku je sodišče prištelo sodno takso v znesku 621 EUR in izvedenino v znesku 450,54 EUR. Znesek potrebnih stroškov tožnika tako znaša 3.077,13 EUR.

9. Za potrebne stroške tožene stranke pritožbeno sodišče šteje: 30 EUR materialnih stroškov in 450,54 EUR izvedenine, skupaj torej 480,54 EUR.

10. Glede na doseženi uspeh v pravdi mora tožena stranka tožniku povrniti 1.538,56 EUR pravdnih stroškov, tožnik pa toženi stranki 240,27 EUR. Po pobotanju obeh zneskov mora tožena stranka tožniku plačati 1.298,29 EUR pravdnih stroškov.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 1.298,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu mora tožena stranka povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Za potrebne stroške tožnika pritožbeno sodišče šteje 300 točk za sestavo pritožbe in 6 točk za administrativne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti točke in povišano za 22 % DDV znaša 223,99 EUR, skupaj s sodno takso za pritožbo v višini 90 EUR pa 313,99 EUR. Navedeni znesek mora tožena stranka tožniku povrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

1 Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 987/2001 z dne 12. 9. 2001, I Cp 3927/2009 z dne 16. 12. 2009 in II Cp 3328/2015 z dne 27. 1. 2016. 2 Pritožbeno sodišče je stroške odvetniškega zastopanja odmerilo upoštevajoč v času odmere veljavno vrednost odvetniške točke (0,6 EUR).