Jedro

Razen v posebnih okoliščinah je zaslišanje udeleženca obligatorno, ne glede na to, ali predlaga svoje zaslišanje ali ne (47. čl. ZNP). Posebne okoliščine, zaradi katerih se osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ne zasliši, mora sodišče posebej utemeljiti, če je njeno zaslišanje opustilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva prvemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom udeležencu zaradi duševne bolezni delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer glede nastopanja v pravnem prometu in razpolaganja s finančnimi sredstvi in premoženjem. Odločilo je še, da se mu pravica voliti in biti voljen ne odvzame.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je predlagal v dokaz svoje zaslišanje, pa tega dokaza prvo sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo, zakaj ga ni izvedlo. Odredilo je celo narok za zaslišanje pritožnika, pa ga nato iz neznanega razloga preklicalo in izdalo sklep brez udeleženčevega zaslišanja. Po mnenju pritožbe pa je zaslišanje udeleženca v konkretnem primeru potrebno, saj se bo le na takšen način lahko sodišče seznanilo z njegovimi sposobnostmi za samostojno življenje in odločanje, pridobilo podatke o pravnih poslih, ki jih pritožnik sklepa in so zanj pomembni, podatke o premoženju pritožnika in o njegovih finančnih transakcijah. Pri tem posebej udeleženec poudarja, da prejema na podlagi hišnega reda zavoda žepnino v višini 10 % osebnega dohodka, s katero lahko sedaj prosto razpolaga. Meni, da mu njegovo zdravstveno stanje dopušča, da z žepnino samostojno razpolaga in za to razpolaganje ne potrebuje skrbnika. Pritožnik v nadaljevanju opozarja še na pomanjkljivost predloga predlagatelja, ki udeležencu ni postavil skrbnika v skladu z 206. členom ZZZDR.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem pritožbe, da bi moral predlagatelj hkrati z vložitvijo predloga postaviti udeležencu tudi skrbnika v skladu z določbo 206. člena ZZZDR. V skladu z navedeno določbo center za socialno delo postavi pod skrbništvo osebe, ki jim je po odločbi sodišča že odvzeta poslovna sposobnost. V 209. členu ZZZDR pa je določeno, da center za socialno delo postavi osebi, zoper katero je začet postopek za odvzem poslovne sposobnosti, po potrebi začasnega skrbnika. Postavitev začasnega skrbnika, ki ima na podlagi 46. člena Zakona o nepravdnem postopku poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, položaj udeleženca, torej ni obligatorna.

Se pa pritožbeno sodišče strinja s pritožbo v tem, da bi prvo sodišče moralo udeleženca zaslišati. V 47. členu Zakona o nepravdnem postopku je določeno, da sodišče osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, zasliši, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Razen v posebej navedenih okoliščinah je torej zaslišanje udeleženca obligatorno, ne glede na to, ali predlaga svoje zaslišanje ali ne. Posebne okoliščine, zaradi katerih se osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ne zasliši, mora sodišče posebej utemeljiti, če je njeno zaslišanje opustilo. Tega v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni storilo. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni namreč, da bi se glede na pritožbene trditve v konkretnem primeru z zaslišanjem udeleženca lahko ugotovilo, ali je sposoben samostojno razpolagati z 10 % svojega dohodka ali ne. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje udeležencu le delno odvzelo poslovno sposobnost. Na podlagi določbe 2. odstavka 208. člena ZZZDR ima skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star 15 let. Po določbi 2. odstavka 203. člena istega zakona pa lahko mladoletnik, ki dopolni 15 let, razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje. V konkretnem primeru je prvo sodišče, ki je udeležencu odvzelo poslovno sposobnost le delno, konkretiziralo v čem omejuje njegovo pravico razpolaganja in sicer tako, da jo omejuje glede nastopanja v pravnem prometu in razpolaganja s finančnimi sredstvi in premoženjem. V tem obsegu je prvo sodišče v večji meri omejilo udeleženčevo sposobnost, kot pa to velja za mladoletnika, ki dopolni 15 let, kot torej velja za delni odvzem poslovne sposobnosti. Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da sodišče podrobneje opredeli v sklepu omejitve poslovne sposobnosti. Vendar pa se v povezavi s tem zastavi vprašanje, ali je treba omejiti udeleženčevo pravico razpolaganja s finančnimi sredstvi v celoti, ali pa mu dopustiti razpolaganje z 10 % njegovih rednih mesečnih prihodkov. Da presodi o navedenem, pa mora udeleženca zaslišati, kolikor je ta za zaslišanje sposoben. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti je specifičen postopek, katerega lahko sodišče vodi tudi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da mora sodišče tudi ne glede na izjave udeležencev, samo ugotoviti vsa relevantna dejstva. V takšnem pomenu je tudi treba razumevati izjave predlagatelja oz. izjave udeleženčeve pooblaščenke na naroku dne 2.12.2009. Pritožbeno sodišče opozarja prvo sodišče tudi na neskladje med razlogi izpodbijanega sklepa ter izrekom, v katerem je odločeno, da se pravica voliti in biti voljen ne odvzame, v razlogih pa je navedeno, da udeleženec ni sposoben razumeti pomena, namena in učinka volitev in da se mu zato odvzame pravica voliti in biti voljen. Tudi to neskladje bo treba v ponovnem postopku odpraviti.