Jedro

Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 113773/2011 z dne 9. 8. 2011 ostane v veljavi v 1. in 3. točki.“

II. Tožena stranka je dolžna v osmih dneh po vročitvi te sodbe tožeči stranki plačati pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v znesku 1050 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice in jo obsodilo na plačilo toženkinih pravdnih stroškov. Sporno terjatev je po oceni sodišča tožnica neutemeljeno zahtevala na podlagi Pogodbe o odvetniških storitvah, po kateri bi v primeru uspeha toženke v postopku VI Pg 31/06, v katerem jo je zastopala tožnica, slednja bila upravičena do posebne nagrade 15.000,00 EUR (kar skupaj z davkom predstavlja tu sporno terjatev). Sodišče prve stopnje je ocenilo, da kljub procesno ugodno rešeni zadevi vsebinsko ni šlo za uspeh v postopku, ker je umik tožbe temeljil na poravnavi, sklenjeni v nekem drugem postopku (I P 3167/2008), ta pa za toženko ni bila v celoti koristna.

2. Proti sodbi se tožeča stranka pritožuje, predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev in novo sojenje ter opredeljuje pritožbene stroške. V bistvenem meni, da so pogodbena določila sporne pogodbe jasna in zato ne potrebujejo razlage; uporabiti jih je treba tako, kot se glasijo. Četudi pa bi sodišče iskalo skupen namen pogodbenih strank, bi moralo priti do zaključka, da nikjer ni govora o „lastništvu ploščadi“, o sporu z M. in o zadevi I P 3167/2008. Dejstvo je, da je tožena stranka v zadevi VI Pg 31/06 v celoti zmagala (z umikom tožbe in z odpovedjo zahtevku tožeče stranke), v tej zadevi pa ni šlo samo za lastništvo ploščadi. Tožene stranke v postopku I P 3167/2008 vse do zadnjega naroka ni zastopala tožeča stranka, sporno pogodbo pa je tožena stranka sicer ves čas izpolnjevala. Pritožnica opozarja, da si sodišče v razlogih prihaja v nasprotje, ko govori o tem, da gre za jasna pogodbena določila, pa jih kljub temu razlaga, ko išče vsebino pojma „korist“ za stranko. Korist je omenjena le v 3. tč. 5. člena pogodbe, ki kot uspeh določa tudi sklenitev poravnave, ki ima za naročnika enako koristne učinke kot je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti. Pravda, na katero se sporna pogodba nanaša, torej VI Pg 31/2006, pa se je končala z umikom in odpovedjo zahtevku, kar opisuje 2. točka 5. čl. pogodbe. Končno pritožnica posebej še opozarja na napačno in previsoko odmero pravdnih stroškov v njeno breme.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila, strinja se z odločitvijo in z razlogi prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe ter opredeljuje še svoje stroške, povezane s tem odgovorom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, napačno pa je uporabilo materialno pravo, in sicer pogodbena določila, ki vežejo stranke tega spora.

6. Ni sporno, da sta stranki 5. 4. 2006 sklenili Pogodbo o odvetniških storitvah (od tu dalje: Pogodba), s katero se je tožeča stranka (od tu dalje: odvetnik) zavezala za toženko opravljati odvetniške storitve v zvezi s pravdno zadevo tožeče stranke D. d. o. o., proti toženim strankam I d. o. o., A d. d., in toženko pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod VI Pg 31/06 (1. čl. Pogodbe). V 5. čl. Pogodbe sta se dogovorili, da v primeru uspeha v navedenem pravdnem postopku odvetniku pripada 15.000,00 EUR nagrade, za uspeh v postopku pa določili tele primere: 1) tožbeni zahtevek proti toženki je pravnomočno zavrnjen in so neuspešno izčrpana tudi izredna pravna sredstva po Zakonu o pravdnem postopku; 2) sprejeta je drugačna pravnomočna odločitev, ki je v celoti v korist toženki (naročniku) in so neuspešno izčrpana tudi izredna pravna sredstva po Zakonu o pravdnem postopku; 3) sklenjena je sodna ali izvensodna poravnava, ki ima enako koristne učinke za naročnika kot zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti.

7. Med strankama ni sporno, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v postopku P 3167/2008 – I po tožbi M. proti I. d. o. o., in B. d. o. o., prišlo do sklenitve sodne poravnave, ki sta jo sklenili tudi družbi A. d. d., ter D. d. o. o., v kateri so se stranke poravnave dogovorile tudi za končanje sodnih sporov, konkretno se je D. zavezala umakniti tožbo v postopku VI Pg 31/2006 in se izrecno odpovedala zahtevku. Tako se je zadeva VI Pg 31/2006 tudi končala.

8. Po določbi 1. odst. 82. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se določila pogodbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. To pravilo se uporabi, kadar je pogodbena volja jasno in nedvomno izražena in zato razlaga pogodbe ni potrebna (in claris non fit interpretatio) (1). Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (2. odst. 82. čl. OZ). Najprej pa je treba ustrezno izkazati spornost pogodbenega določila. Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil (2).

9. Pogodbeno določilo, na podlagi katerega odvetnik zahteva nagrado, je jasno in nedvoumno. Ta odvetniku pripada v primeru pravdnega uspeha v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 31/2006, kaj je pravdni uspeh, pa je tudi jasno in natančno definirano, in sicer z opredelitvijo treh različnih možnih procesnih položajev. Omenjena pravda je nesporno končana z umikom tožbe ob odpovedi zahtevka, kar je nedvomno in nedvoumno položaj po 2. točki 5. člena Pogodbe, ki ne terja nobene dodatne razlage, saj je uspeh tožnice v tej pravdi popoln in v celoti izenačen s pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Zakaj je do tega prišlo, pa ni več pomembno, saj velja načelo pogodbene svobode in stranki Pogodbe razlogov za uspeh nista opredeljevali. Tudi razglabljanje o „vsebinsko koristnih učinkih“ za naročnika (toženko), je odveč, saj bi bilo ugotavljanje in ocenjevanje le-teh lahko relevantno le v primeru končanja zadeve VI Pg 31/2006 s poravnavo, kar pa se ni zgodilo.

10. Da si je tožena stranka pod svojim uspehom v pravdi predstavljala zagotovljeno lastništvo na ploščadi, s sklenjeno Pogodbo nima nobene zveze, saj, kot pravilno opozarja pritožnik, v predmetu Pogodbe to ni na noben način omenjeno. Dodatno velja opozoriti, da se niti tožbeni zahtevek v sporu VI Pg 31/2006 ni glasil na ugotovitev lastninske pravice tožene stranke na delu nepremičnine („ploščadi“). Ni sporno, da je bila v tem sporu tukajšnja toženka ena od toženih strank, proti katerim je tožeča stranka vložila izbrisno tožbo ter uveljavljala ugotovitev, da je ona lastnica nepremičnine parc. št. 3081 k. o. X, ničnost pogodb, izstavitev listine, podrejeno pa plačilo odškodnine (3).

11. V pravnem prometu udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. čl. OZ). Ker tožena stranka obravnavanemu poslu (Pogodbi) ničesar od navedenega ne očita (pa tudi morebitnega zmanjšanja plačila v naprej dogovorjene mandatarjeve nagrade zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami po 3. odst. 779. čl. OZ ni zahtevala), je treba zaključiti, da je zavezana obveznosti, prevzete s tem poslom, izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (1. odst. 239. čl. OZ). To pomeni, da je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo v skladu s 5. al. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) spremeniti tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi.

12. Sprememba odločitve o glavni stvari narekuje tudi drugačno odločitev o stroških postopka; tožena stranka je tista, ki jih mora povrniti tožeči (1. odst. 154. čl. ZPP). Ta je za postopek pred sodiščem prve stopnje zaznamovala plačano sodno takso (483 EUR), za pritožbo pa je bilo potrebnih še 567 EUR takse: skupaj torej stroški tožeče stranke znašajo 1050 EUR.

(1) Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 145/94, 850/93. (2) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 45/2012. (3) Sicer bi toženka lahko vedno argumentirala, da ji zmaga v pravdi VI Pg 31/2006 „ne koristi“, češ da je izgubila neko drugo pravdo (npr. konkretno P 3167/2008 – I), tudi če bi bil npr. bil uspeh pravdi VI Pg 31/2006 v dosežen z meritorno pravnomočno sodbo v njeno korist.